Sreda, 2. 9. 2020, 15.01
4 leta, 3 mesece
PREDSTAVITEV FINALISTK AKCIJE NAJ PLANINSKA KOČA (10.) – Mihov dom na Vršiču
Dom, v katerem stavijo na kulinariko in imajo posluh za planince
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,98
1
Mihov dom na Vršiču je eden od petih finalistov v kategoriji naj planinska koča – planinske postojanke, ki so lažje dostopne.
S predstavitvijo Mihovega doma na Vršiču končujemo predstavitve finalistov akcije Naj planinska koča. O oskrbniških nalogah na dobrih tisoč metrih, vplivu novega koronavirusa, spoznanjih med karanteno in željah smo se pogovarjali z oskrbnikom Alešem Štefetom, ki dobro pozna potrebne sestavine recepta za naj planinsko kočo.
Oskrbniško taktirko doma, ki stoji ob cesti Kranjska Gora–Vršič nad Veliko Pišnico, ravno na polovici poti, sta lani jeseni prevzela Aleš Štefe in Petra Bratuša. Štefe je pred oktobrsko selitvijo na 1.085 metrov nad morjem skrbel za Valvasorjev dom pod Stolom, ki je v času njegovega sedemletnega oskrbnikovanja trikrat prejel naziv naj planinska koča.
"Kako se znajdeva na novi lokaciji? To bi znali najbolje povedati gostje (smeh, op. a.). A glede na to, da imamo trenutno kar pestro, da je gostov res veliko, da se tu pojavlja tudi veliko ljudi, ki sva jih bila iz preteklih let navajena v Valvasorjevem domu, lahko rečem, da se ob tem počutiva zelo prijetno," pravi Štefe, ki v prvi sezoni na Mihovem domu ni spoznaval le novega delovnega okolja, temveč tudi novo realnost, ki jo je krojila pandemija bolezni covid-19.
Od oktobra lani glavne oskrbniške vajeti vihtita Petra Bratuša in Aleš Štefe, ki je pred tem sedem let deloval v Valvasorjevem domu pod Stolom, ta pa je v tem trikrat postal naj planinska koča.
Karanteno izkoristila za urejanje in spoznavanje okolice
Ta je za dva meseca povsem zaprla vrata doma, ki je med glavno sezono odprt vse dni v tednu, od sredine oktobra do začetka aprila pa načeloma med petkom in nedeljo, po dogovoru pa za skupine tudi kakšen dan med tednom.
Karantena jima je na nek način prišla prav. Ob vsem delu, ki sta ga morala opraviti v domu in zunaj, sta dodobra spoznala okoliške poti.
"S Petro sva hišo prevzela lani oktobra in vse od takrat urejala stvari. Bilo je kar nekaj dela, tako da nama je korona oziroma zaprtje po svoje prav prišlo. V tem obdobju sva namreč lahko uredila tako Mihovo plažo, vrt in tudi sam dom. Želja, kaj narediti, imava še veliko, a dom sva pripeljala na raven, na kateri z osebnim zadovoljstvom peljemo sezono proti koncu. Moram reči, da sva čas med karanteno res dobro izkoristila. Kljub obilici dela sva se zgodaj zjutraj, še preden sva začela delati, odpravila na okoliške poti, ki jih prej nisva najbolje poznala. Prehodila sva vse bolj in manj znane poti okoli Vršiča, tako da znava gostom svetovati, kam naj se odpravijo, da bodo imeli glede na svojo pripravljenost nekaj od ture, da bodo odšli z dobrimi vtisi, da se ne bodo lotili prezahtevne poti," je Tržičan zadovoljen, kako sta s partnerico izkoristila obdobje karantene.
Glasovanje se izteče 3. septembra. Vabljeni!
Struktura gostov je zelo pisana, a kar je najpomembneje, je, da se ljudje radi vračajo, pravi Štefe.
Pisana struktura gostov
V Mihovem domu, ki za marsikoga pomeni izhodišče za ture okoli Vršiča, imajo 13 skupnih ležišč in deset postelj v sobah. Povpraševanje po prenočiščih je veliko, a zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa ne morejo sprejeti toliko gostov, kot bi želeli. "Že to, da je zasedeno vse, kolikor lahko ponudiva, nama pomeni zelo veliko. September je praktično v celoti rezerviran, poznajo se turistični boni," razlaga Štefe, ki goste opisuje kot zelo raznoliko druščino, med katerimi je vse več tudi domačinov, kar ga veseli.
Mihov dom na Vršiču spada pod okrilje PD Kranjska Gora, s katerim zgledno sodelujeta.
"Struktura gostov je res pisana. Imela sva veliko domačih gostov, tako tistih, ki niso planinci, kot tudi planince. Veliko je bilo družin, starih staršev z vnuki, morda malo manj tujih turistov, a tudi tujcev je kar nekaj. Zelo me veseli, da se veliko gostov vrača. Organizirala sva četrtkanja na Mihovem domu, namenjena predvsem domačinom, ki so se jih z veseljem začeli udeleževati. Radi pridejo pozno popoldne, zgodaj zvečer, da se malo umaknejo iz vrveža," pripoveduje naš sogovornik, zadovoljen tudi s sodelovanjem s PD Kranjska Gora, pod okrilje katerega spada Mihov dom.
Po 2. svetovni vojni jo stavbo kupilo PD Kranjska Gora in jo preuredilo v planinsko postojanko, poimenovali so jo po znanem alpinistu Mihu Arihu, ki je padel v partizanih.
Zgledno sodelovanje s PD Kranja Gora
"Tukaj sva najemnika, a sodelovanje s PD Kranjska Gora moram zelo pohvaliti. Čutiti je mogoče zaupanje, skoraj ljubezen na prvi pogled. Zaupali so nama, da lahko dom pripeljeva do tega, da bo spet obiskan, kot je bil pred dolgimi leti, ko je bila tukaj še legenda slovenskega oskrbništva Tonka. Predsednik prisluhne našim željam, kolikor je v njegovi moči, sodeluje, predvsem pa nam pušča proste roke pri tem, da sva prevzela ureditev okolice, doma, dvorišča, plaže. Mislim, da smo vsi veseli, da so se stvari premaknile, midva pa sva dobila ob tem potrditev, da delava prav, da je opravljeno delo tudi lastnikom v ponos."
Nujne stvari opravili, veliko dela jih še čaka
"Zadovoljna sva s tem, kar smo dosegli v tem letu, a ne bova se ustavljala, trudila se bova za izboljšave."
"Koliko časa imava," se je ob vprašanju, kaj bo treba v Mihovem domu še popraviti, nasmejal Štefe in začel naštevati: "Nujne stvari so narejene, želje pa so še zelo velike. Nekaterih sploh ne upam povedati na glas, saj so v ozadju inštitucije, od katerih moramo najprej dobiti soglasja, kar lahko vse skupaj zelo zavleče. Imava pa vsekakor željo narediti dodatne sanitarije za goste, ki prenočujejo pri nas. Nekaj sredstev želiva vložiti v vrt. Zagotovo moramo v sodelovanju s planinskim društvom nekaj narediti z elektriko, saj je elektrifikacija doma preslaba. Imamo enofazni tok, ki žal ne ustreza več, tako da moramo biti pozorni, da nimamo prižganih več stvari hkrati, kar oteži delo. Seveda je vse skupaj povezano s financami. Povsem razumeva, da društvo nima neomejenih sredstev, da ima še dva domova, v katera je treba prav tako vlagati. Verjamem pa, glede na dosedanje sodelovanje, da bomo našli rešitev. Zadovoljna sva s tem, kar smo dosegli v tem letu, a ne bova se ustavljala, trudila se bova za izboljšave."
"Oskrbnik mora biti oseba, ki pozna okoliške poti, ki jih je obhodil, ki zna gosta planinca napotiti na turo, primerno zanj, mora mu znati prisluhniti."
Da bi se ljudje vračali
Potrditev, da gredo v pravo smer, so dobili tudi z uvrstitvijo med pet finalistov v kategoriji naj planinska koča. "To akcijo spoštujem, vem, kaj je treba narediti, da te ljudje opazijo in pohvalijo. To, da smo dom na lokaciji, ki ni bila na kaki zelo zavidljivi ravni, pripeljali v finale, nama ogromno pomeni. Še naprej želiva delati tako, da se bodo ljudje radi vračali," si želi, ob vprašanju, zakaj meni, da so se znašli med finalisti, pa kot eno od pomembnih stvari izpostavlja kulinariko.
Štefe poudarja pomembnost kulinarike in posluha za planince, brez katerega ni pravega oskrbnika.
Kulinarika in posluh za planince sta ključna
"Vso hrano, pa čeprav je kuhinja majhna in smo omejeni, se trudiva, tudi v nočnih urah, pripravljati sama. Od kruha naprej. Tudi testa ne kupujeva, delava ga sama. Vso hrano postreževa svežo, nimamo zamrznjenih stvari, zato se tudi gostje, vsaj po odzivu sodeč, pogosto vračajo tudi zaradi hrane. Tudi lastniki apartmajev v Kranjski Gori so naju priporočili svojim gostom. To nama je v veliko zadovoljstvo. Ob hrani pa je pomembno še nekaj, na kar sem opozarjal že na Valvasorju. Oskrbnik mora biti oseba, ki pozna okoliške poti, ki jih je obhodil, ki zna gosta planinca napotiti na turo, primerno zanj, mora mu znati prisluhniti. O tem večkrat govori prijateljica Tonka in ima prav," je prepričan Štefe.
Glasovanje za Naj planinsko kočo 2020 poteka do 3. septembra do 23.59.
Predstavitev preostalih finalistk akcije Naj planinska koča 2020:
1