Naj planinska koča
Petek, 6. 6. 2025, 17.40
22 ur, 58 minut
Nasvet za izlet v hribe (89.)
Ob skritem potočku do doma na Govejku in na Gontarsko planino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Mihelčičev dom na Govejku je pri domačinih zelo priljubljen, širše pa ga ljudje slabše poznajo.
Včasih so lahko manj poznane planinske poti in manj oblegani vrhovi ter koče še bolj zanimivi. Na izlet za telo in duha tudi ni treba vedno hoditi več ur in osvojiti več kot tisoč višinskih metrov. Nedaleč od Ljubljane se nad potokom Ločnica na pobočjih Polhograjskih Dolomitov skriva Mihelčičev dom na Govejku – Siolov nasvet za izlet v hribe.
Po strmem klancu si zaslužimo malico.
Čeprav sem sam kar domač na pešpoteh in vrhovih po Polhograjskih Dolomitih, nenazadnje sem jih nedavno prehodil na 24-kilometrski krožni turi, pa priznam, da sem bil na Mihelčičevem domu na Govejku pod Gontarsko planino zdaj šele prvič. Ta planinska koča se zdi kar nekoliko pozabljena ali bolje skrita pod bolj obljudenimi sosednjimi vrhovi (Osolnik, Tošč, Polhograjska grmada in Jakob). Je pa koča, kjer nam ponudijo tako hrano kot pijačo, odprta vse leto in vse dni v tednu (razen ob ponedeljkih), s terase pa je lep razgled nad Polhograjsko hribovje in tudi na del Ljubljanske kotlice ter Kamniško-Savinjske Alpe.
Pogled s terase pred kočo proti Ljubljanski kotlini, Kamniško-Savinjske Alpe so v oblakih.
Na vzponu nas preseneti manjši slap.
Sprva je markirana pot speljana po strmi makadamski cesti navzgor proti nekaj osamljenim kmetijam. Ko se strmina po nekaj minutah vzpona poravna, se na levi s ceste odcepi pešpot, ki mimo opuščene stavbe, ki se zdi kot star mlin, prečka potok Govejski graben. Sledi mestoma strm vzpon ob potočku, na katerem pa je tudi zanimiv manjši slap. Lepo presenečenje na turi! Po dobre pol ure dosežemo večjo jaso, kjer je kmetija Lužar. Nad njo je makadamski kolovoz z razpotjem. Desno bi šli po cesti lahko na Osolnik, a krenemo v levo. In v naslednjih desetih minutah smo pri domu na Govejku (734 metrov).
Na razpotju Govejk/Osolnik smo samo še deset minut oddaljeni od koče.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Po strmi poti z Govejka na Gontarsko planino.
Nad planinskim domom nadaljujemo po ozki stezi po travniku, ki se nekoliko višje vrne v gozd. Pred nami je še zadnje razpotje. Če izberemo desno pot, se bomo na Gontarsko planino vzpeli po direktni strmi poti (po vzhodnem pobočju), če pa izberemo levo, gremo bolj naokoli. Ta pot se sprva zložno vzpenja, nato na sedlu Beli plaz, zavijemo v desno in se na Gontarsko planino (894 metrov) povzpnemo po južnem pobočju. Predlagam, da direktno pot izberemo za vzpon in daljšo za sestop. Po krajši strmi poti smo na planini v dobri ure.
Z Gontarske planine razgled ni najlepši, saj je odprto samo proti jugu.
Izhodišče: Ločnica (390 metrov)
Višinska razlika po poti: 490 metrov
Čas za vzpon: ena ura in deset minut
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid planinskih poti na Govejk in Gontarsko planino najdete v aplikaciji maPZS.
Turo na Mihelčičev dom na Govejku in Gontarsko planino lahko po želji podaljšamo, denimo na Osolnik ali Igale. O omenjenih vrhovih smo nekaj več nedavno pisali na 24-kilometrski krožni turi po Polhograjskih Dolomitih.
Poglejte, kako je videti 24-kilometrski krog po Polhograjcjskem hirbovju prek Gontarske planine:
