Ponedeljek, 17. 8. 2020, 20.07
4 leta, 3 mesece
Predstavitev finalistov akcije Naj planinska koča (1.) - Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti
Nova priložnost: Mlad par, ki je hiter tempo v mestu zamenjal za življenje v gorah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,81
1
Ajdo in Klemna ste srečali v zadnjih mesecih na Črni prsti, če ste se ustavili v tamkajšnji koči.
36-letna Ajda Luštrek in 29-letni Klemen Istenič sta oskrbnika Doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti, ki ste ga uvrstili v finale letošnjega izbora Naj planinska koča, postala maja letos. Zaradi epidemije novega koronavirusa sta bila med tistimi, ki so ostali brez dela, in ker nista vajena posedati doma, sta se hitro odločila, da odideta novim izzivom naproti.
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti ste z vašimi glasovi uvrstili v finale izbora Naj planinska koča 2020. Drugi del glasovanja se bo iztekel 3. septembra.
Z mislijo, da bi se preizkusila v vlogi oskrbnikov visokogorske planinske koče, sta se Ajda Luštrek in Klemen Istenič poigravala že v preteklosti, a potem je Ajda dobila dobro službo, in ostalo je zgolj pri želji. Z novim koronavirusom oba sta "pristala" doma, in odločitev je bila sprejeta zelo hitro. "Pravzaprav smo bili s predsednikom društva, ki ima kočo "čez", vse dogovorjeni v enem samem tednu. Ker imava oba rada hribe in sva navajena čas preživeti v delu, odločitev ni bila težka," pove Ajda.
Ajdin oče je gorski vodnik, mama pa tudi zagrizena hribolazka. Tudi Klemnovi starši so veliki ljubitelji gora, tako da jima je bila ljubezen do visokogorja oziroma planinarjenja položena praktično v zibelko. Njuni družini sta ju tako pri odločitvi, da se preizkusita kot oskrbnika visokogorske koče, nemudoma navdušeno podprli.
To je sicer njuna prva tovrstna izkušnja v vlogi oskrbnikov planinske koče. "Super je, resnično. Dela je sicer res ogromno, delava od zgodnjega jutra do poznega večera, ampak je krasna izkušnja. Tukaj gori se spočiješ od tistega balasta, ki ga sicer doživljaš v vsakodnevnem življenju v dolini," pravi Klemen. Zbujanje z dih jemajočimi razgledi, mir, ki ga najdeš le v gorah, ter spoznavanje novih, zanimivih ljudi in njihovih zgodb je tisto, kar bo ostalo z njima za vedno.
"Že od otroštva sem si želela imeti nekoč, ko bom velika, vikend oziroma hiško v hribih, kjer bi imela ves čas pogled na Triglav. Tako da zdaj, ko sem oskrbnica tukaj na Črni prsti, se mi je želja na nek način uresničila. Tukaj so tako noro lepi razgledi, da že to poplača vse trdo delo, ki pride zraven," dodaja Ajda.
Ajda pravi, da je delo oskrbnice naporno, vendar v njem neizmerno uživa.
"Tisto, česar se nikakor ne naveličaš, so dih jemajoči razgledi," pravita.
Na drugačen tempo življenja sta se hitro navadila
Domačih ne pogrešata, pravita, ker ju družina in prijatelji večkrat obiščejo na Črni prsti. Prav tako nič ne pogrešata hitrega tempa življenja in moderne tehnologije. "Saj imava tukaj internet in lahko gledava televizijo prek spleta, ampak iskreno, nimava ne potrebe po tem ne časa oziroma energije. Zvečer, ko vse urediva, sva od celotnega dneva tako utrujena, da samo padeva v posteljo," novi način življenje opiše Ajda.
Njun dan se začne namreč že zelo zgodaj zjutraj. Klemen vstane okrog pete ure, da prinese drva, zakuri in opravi ostale nujne jutranje stvari, medtem ko se Ajda zbuja malce kasneje. "Klemnu sem zelo hvaležna, da me zjutraj pusti malo dlje spati," pripomni v smehu. Klemen pa doda, da je tako zgodnje vstajanje zanj velika sprememba, saj je bil doma vajen spati tudi do devete ure. "Če bi mi kdo pred pol leta rekel, da bom v hribih ob petih vstajal, bi se mu smejal. Ampak zanimivo je, da mi to ne predstavlja težave. Tukaj gor sem postal jutranji človek."
A kaj kmalu se na Črni prsti začne "akcija", saj prvi jutranji gostje, običajno gorski tekači, pritečejo na goro že zjutraj. Čez dan je potem veliko družin z otroki in posamičnih planincev, ki so se odpravili po naši transverzali oziroma opravljajo Slovensko planinsko pot. "Res, dan izredno hitro mine, dela je polno, veliko ljudi srečaš, tako da je eden, dva, tri spet večer," pove Ajda.
Pogled s Črne prsti proti Triglavu.
In še pogled na drugo stran.
Letos prevladujejo slovenski planinci
Ajda in Klemen pravita, da je bil junij glede obiska Črne prsti bolj slab mesec, julija in avgusta pa je bila ogromna gneča. Prevladujejo predvsem domači planinci, tujcev je letos zaradi situacije z novim koronavirusom občutno manj. Več je tudi enodnevnih izletnikov, ki se pri njiju ustavijo na kosilu in pijači, in nekoliko manj je nočitev v primerjavi z lanskim letom.
"Moram povedati, da sem hodijo zares krasni planinci, "fajn" ljudje, s katerimi z veseljem poklepetaš, če ti le čas dopušča. Slišiš kakšne zanimive zgodbe, spoznaš zanimive ljudi. To ti res ogromno da," se strinjata. Imela sva nekaj tujcev, ki hodijo to pot od Monte Carla do Trsta, pa so prišli še sem gor, imela sva par, ki je peš prišel iz Švice do Slovenije in imata namen nadaljevati pot še vse do Albanije. Pa že zdaj hodita dva meseca. Res "nore" zgodbe. Tako da je tole za naju doživetje in pol."
Pri njiju se je ustavil tudi Marjan Zupančič, legenda slovenskega ultra trail teka. "Zaželel si je sladoled in sva mu ga potem pripravila iz tistega, kar sva imela trenutno na zalogi. Ni bilo veliko, ampak nama je uspelo nekaj pripraviti. To so res takšni trenutki, ki bodo ostali z nama za vedno," dodajata.
Prijatelji ju na Črni prsti radi obiščejo.
Za Dom Zorka Jelinčiča sta začela skrbeti maja letos.
Že od vsega začetka želela postati finalista izbora Naj planinska koča
To, da se je zdaj Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti znašel med petimi finalisti visokogorskih koč, jima je v veliko čast, predvsem pa velika pohvala za njuno delo ter ves vloženi trud. "Za ta vaš izbor sva vedela že prej, saj traja že več let, in sva si že od vsega začetka zadala cilj, da bova tako dobro delala, da prideva v ožji izbor oziroma med prvih pet. To je za naju res velika pohvala, ker nikoli nisva bila oskrbnika, to je prvič, in da sva uvrščena med najboljše visokogorske koče po izboru ljudi, nama res veliko pomeni," ponosno dodata.
"To, kar delava, delava s srcem, neizmerno uživava v tej izkušnji in upava, da jo ponoviva. Kako naprej, še ne veva, koča se namreč z 20. septembrom zapre čez zimo. Vse pa lepo vabiva, da naju do takrat še obiščete na Črni prsti, da bomo kakšno še v živo rekli skupaj."
Preberite še:
1