Petek, 21. 3. 2025, 14.00
5 ur, 8 minut
Nasvet za izlet v hribe (81.)
Gora Oljka, savinjska Šmarna gora ne vabi samo domačinov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Na vrhu Oljke stoji slikovita cerkev, ki je vidna daleč naokoli.
Tudi na prvi pogled lokalni "kuclji" so lahko zanimivi za pohodnike iz vse Slovenije, še posebej v času, ko smo se zime že naveličali, pa se je ta vrnila v sredogorje in visokogorje. Gori Oljki nad Šmartnim ob Paki oziroma Polzelo pravijo savinjska Šmarna gora, pa nanjo ne zahajajo samo domačini. Na vrhu je tudi slikovita cerkvica, tik pod njo pa je vse leto odprt planinski dom, zato je to naš tokratni nasvet za izlet v naše lepe hribe.
Planinski dom na gori Oljka.
Ko se peljemo po štajerski avtocesti, mimo Šentruperta, jo vedno uzremo (v smeri severa). Slikovito rumeno cerkev na vrhu osamelega hriba. Gre za goro Oljko (733 metrov nadmorske višine), imenovano tudi Oljska gora ter savinjska Šmarna gora, ki se dviga vzhodno od Šmartnega ob Paki oziroma severno od Polzele. Je pa Oljka 64 metrov višja od Šmarne gore. Na vrhu stoji cerkev svetega Križa. Tik pod vrhom pa planinski dom (727 metrov), ki je odprt vse leto vsak dan, razen ob ponedeljkih. Ime je gora dobila po sliki na oltarju, na kateri je baročni slikar Fortunat Bergant upodobil Jezusa na Oljski gori pri Jeruzalemu. Zvonika cerkve, ki je bila zgrajena leta 1757, sta visoka 38 metrov, zato se vidita od daleč.
V videu poglejte, kako je videti krožna pot na Oljko:
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Deset metrov od parkirišča je že prva tabla za pot na Oljko.
Izhodišč in označenih pešpoti na Oljko je več. Tako je možna tudi krožna tura, po eni poti gor in drugi dol. Najlažje je, če parkirate v dolini, v Rečici ob Paki, kjer je ob železniški progi urejeno parkirišče. To je označeno tudi na Googlovem zemljevidu. Deset metrov naprej nas prva tabla za Martinovo pot usmeri proti kmetiji pod Oljko. In nato še ena, čez travnik. Za kmetijo pa se začne lepa gozdna pešpot, ki nas sprva vodi po zahodnem pobočju gore. Vzpon, ko nas izza dreves ogreje jutranje sonce, je zložen, primeren za vse generacije in tudi za manj izkušene in manj nahojene planince.
Na polovici vzpona s sedla krenemo v levo na pešpot po južnem grebenu Oljke.
Ob poti na goro Oljko.
Ko se po pol ure vzpona pot obrne v levo, smo na sedlu med Pižornovim vrhom in Oljko. Tu se nam prvič odpre pogled proti zahodu, na Golte in vse do Ojstrice nad Dleskovško planoto. Po nekaj deset metrih asfalta se vrnemo na pešpot, do vrha nas zdaj po južnem grebenu vodi Savinjska oziroma Andraška pot. Martinova pot gre po cesti, bolj naokoli. Samo nekaj deset korakov tu in tam je strmejših, sicer pa je ves čas lepo markirana pot zložna, ponekod celo povsem ravna. Šele dobrih deset minut pod vrhom Oljke pa prvič uzremo cerkev.
Jutranji vzpon na Oljko.
Planinski dom na gori Oljki stoji že ob 60. let 20. stoletja. Ponuja prenočišča in okrepčilo. Domačini pohvalijo prijaznost in hrano. Še nekaj korakov višje je cerkev. Za nami je ura hoje ter 420 višinskih metrov. Pred cerkvijo nas pozimi sonce tako lepo greje, da bomo kar težko sestopili v dolino. Ni pa to tako zelo razgleden vrh, kot obljubljajo v vodnikih in na spletu. In zato se spustimo nekaj minut nižje po zahodnem pobočju, že tik pod vrhom bomo uzrli večjo poseko, vzletišče za padalce in zmajarje. V levo je razgled do Menine planine, v smeri zahoda na Savinjske Alpe, v desno pa so najbližje Golte, po katerih (in na sosednji Smrekovec) smo se nedavno potikali po snegu.
Izhodišče: Rečica ob Paki (310 metrov)
Višinska razlika po poti: 420
Dolžina poti: 7,5 kilometra
Čas za vzpon: ena ura
Zahtevnost: lahka markirana pot
Ob povratku na izhodišče pogled na Oljko.
Z vzletišča vidimo tudi izhodišče svoje ture. Ker je poti na Oljko več, z vseh koncev, jo je res smiselno prehoditi v krogu, zato krenemo v smeri severa. Ta, po gozdni vlaki, je zaradi senčne lege pozimi sicer lahko poledenela. Na polovici sestopa, na sedlu, krenemo levo navzdol. Pešpot se tu kar strmo spušča. In tako hitro dosežemo zaselek Podgora pod zahodnim pobočjem Oljke. Še nekaj minut po cesti med hišami in smo na izhodišču, z zdaj še lepšim pogledom na Oljko kot zjutraj. Skupaj smo naredili približno sedem kilometrov in pol. Če bi pohod izpeljali v obratni smeri, bi bilo vzpona sicer za pol kilometra manj, a bi bil nekoliko strmejši.
