Nedelja, 16. 5. 2021, 20.37
2 leti, 11 mesecev
HIŠA SLAVNIH
Toni Kukoč bo vendarle prestopil prag košarkarske nesmrtnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,49
2
Le dan po tem, ko so bili v košarkarsko Hišo slavnih na čustven način sprejeti Kevin Garnett, Tim Duncan in dobro leto po smrti Kobe Bryant, je postalo jasno, kdo jim bo sledil na poti do večne slave. Med člani razreda 2021 je tudi eden najboljših evropskih košarkarjev vseh časov Toni Kukoč.
Ker so bila vrata Hiše slavnih lani zaradi epidemije koronavirusa zaprta, bosta letos časti sprejetja deležna kar dva razreda košarkarskih legend. Prva skupina, z letnico 2020, je bila v družbo večnih sprejeta v noči na nedeljo, druga bo slavnosti trenutek dočakala 11. septembra. Zdaj je tudi uradno znano, v koga bodo takrat uprti soji žarometov. "Naismith Memorial Basketball Hall" je namreč naznanil izbrance, med njimi pa je tudi tisti, za katerega je bila stroka v zadnjih letih pogosto prepričana, da je bil spregledan.
"Verjetno bom tudi jaz nekega dne prišel na vrsto. Morda prihodnje leto. Če ne takrat, pa morda leta 2022. Na to nimam vpliva. A če toliko ljudi, med njimi tudi predsednik Hiše slavnih Jerry Colangelo, pravi, da spadam tja, potem … Prosim le, naj me ne izberejo, ko bom že pokojni," je lani, ko je postalo jasno, da še ne bo povabljen, v odzivu za Večernji list dejal Toni Kukoč. Zdaj bo prišel tudi njegov veliki trenutek.
Poleg Kukoča bodo v Hišo slavnih sprejeti še zvezdniki Paul Pierce, Chris Bosh, Chris Webber in Ben Wallace, trenerji Rick Adelman, Jay Wright in Bill Russell ter košarkarici Laurene Jackson in Yolanda Griffith.
Splitski Pink Panter, ki je očaral tudi Ameriko
Toni Kukoč je edini skupni imenovalec dveh morda kar največjih in najbolj edinstvenih košarkarskih dinastij na dveh najbolj košarkarsko razvitih celinah, obenem pa tudi eden od vitalnih članov ene najbolj udarnih ekip v zgodovini reprezentančne košarke.
Svojo izjemno košarkarsko pot je Dalmatinec, ki bo letos dopolnil 53 let, začel v domačem Splitu, v Jugoplastiki. Po naslovu jugoslovanskega prvaka je bil kot del rumene košarkarske avantgarde trikrat evropski klubski prvak. Sledila je kratka selitev v Benetton iz Trevisa, s katerim je za las ostal še brez četrte evropske krone. Nato je pečat pustil tudi v ligi NBA. Pa ne kjerkoli in kadarkoli. Bil je član znamenite ekipe Chicago Bulls, del zadnjega plesa Michaela Jordana. Resda v njegovi senci, a obenem zelo pomemben del zasedbe trenerja Phila Jacksona.
S Chicagom je bil trikrat prvak lige NBA, enkrat tudi kot uradno najboljši šesti igralec lige. Pozneje je igral še za Philadelphio, Atlanto in Milwaukee, kjer je leta 2006 košarkarske čevlje obesil na klin.
Podpisal se je tudi pod izjemno reprezentančno kariero. Z Jugoslavijo je bil svetovni in dvakratni evropski prvak ter olimpijski podprvak. Pozneje je bil še član hrvaške reprezentance, s katero je po porazu proti Sanjskemu moštvu v Barceloni 1992 osvojil še drugo olimpijsko srebro.
V Evropi je veljal za sodobno krilo, a je zaradi zavidljive gibljivosti in hitrosti lahko učinkovito igral tudi na drugih položajih. V ZDA so ocenili, da mora okrepiti svoje telo in mu namenili drugačno vlogo. A ohranil je neverjeten košarkarski instinkt in skoraj popoln pregled nad parketom. Tisti, ki je znal zadeti za tri točke ali atraktivno zabiti, a je vselej rad poudarjal, da koš osreči enega človeka, asistenca pa dva.
2