Torek, 19. 9. 2017, 21.10
6 let, 6 mesecev
Slovenija Evropi prikazala učno uro košarke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,68
3
Tudi po prespanih ali pa za nekatere neprespanih nočeh se ni nič spremenilo. Resnično je. Slovenija je evropski prvak v košarki. Slovenski košarkarji so spisali največji ekipni uspeh v vsej zgodovini dvomilijonske države. In to na kakšen način. V slogu ameriške reprezentance, ki na velikih tekmovanjih v zadnjem obdobju melje tekmece. Prikazali so igro, kot jo lahko vidijo ljubitelji košarke v ligi NBA. Zaradi uspeha v sicer obubožanih klubih že govorijo o porastu vpisa v košarkarske šole.
Kaj takšnega … Pred začetkom prvenstva sta Goran Dragić, ki je napovedal reprezentančno slovo, in Luka Dončić največkrat omenjala medaljo, medtem ko je selektor Igor Kokoškov vedno umirjal žogo in vsaj navzven pogledoval le proti naslednjemu tekmecu, naslednji četrtini … S tem je tudi košarkarjem pomagal, da so se osredotočili na naslednjo nalogo, saj ni želel, da bi z mislimi zaplavali v pregloboke vode.
Kokoškov s potezami, ki so presenetili marsikoga. Upal si je in se zapisal med nesmrtne.
Povrhu vsega je odlično porazdelil vloge. V ekipi ni bilo negativca, ki bi se pritoževal zaradi mogoče manj odmerjenih minut oziroma drugačne vloge, kot bi si jo sicer želel. Vse to je ustvarilo odlično kemijo. In z njo so lomili tekmece. Držal se je svojih zamisli in poznavalce košarke večkrat presenetil, ko je recimo v polfinalu proti Španiji na klopi pustil Eda Murića, ki se ne bi mogel kosati z visokimi krilnimi košarkarji nekdanjih evropskih prvakov. Tudi Vlatko Čančar je na tisti tekmi pobral le drobtinice, pa sta oba prej veliko igrala.
Veliko si je upal tudi v finalu, ko je povsem ob koncu Dragića pustil na klopi. Res je, da je imel MVP prvenstva krče, vendar si ne morem predstavljati, da ga njegovi predhodniki kljub težavam ne bi poslali na parket, zlasti če vemo, da je zaradi poškodbe ostal že brez Dončića. Upal si je, verjel v fante na parketu in se zapisal med nesmrtne. Na celotnem prvenstvu je skupaj s strokovnim vodstvom prikazal idealno vodenje ekipe.
Slovenci prikazali ameriški način košarke. Zgodovinski dosežek v novi eri.
Skupaj so sestavili igro, ki je bila uganka za vse. Nasprotniki so se spraševali, kako zaustaviti Dragića, Dončića, Prepeliča, Randolpha … Orožij je bilo ogromno, tako kot jih ima reprezentanca ZDA na največjih tekmovanjih, ko se ji klanjajo vsi poznavalci košarke.
Tako so se letos klanjali igri naše izbrane vrste, ki je tekmecem prikazala pravo učno uro košarke. S hitro in raznovrstno igro so se približali NBA-standardom in zaradi tega poželi ovacije drugih narodov - 90,3 točke v povprečju na prvenstvu.
Slovenija je prvenstvo končala neporažena. Kar devet zmag je imela na svojem računu, kar v novi eri, odkar od leta 2011 nastopa 24 reprezentanc na prvenstvu, ni uspelo še nikomur. Pravzaprav 15 zmag, če štejemo še lanske kvalifikacije, ki jih je prav tako končala brez spodrsljaja.
Mešani občutki, vendar z optimistično podlago
Po resnici povedano so bili pred začetkom prvenstva mešani občutki, kaj bi lahko Slovenija na prvenstvu dejansko dosegla. A je po drugi strani optimizem izhajal iz dejstva, da je kapetan Dragić vzel pripravljalne tekme za ogrevanje, naturalizirani Randolph pa se je med pripravami še nekoliko lovil, potem ko je zaradi poroke izpustil del treningov.
V pravem trenutku se je vse izšlo in Slovenija je na krilih izvrstnih slovenskih navijačev poletela do zlatega odličja. Do medalje, ki smo jo čakali vse od osamosvojitve. Zgodovinski dosežek za največji slovenski ekipni uspeh.
Mnogi se sprašujejo, kakšne razsežnosti bi lahko ta medalja imela. Res je, da je tudi nekaj takšnih, ki izpostavljajo, da sta reprezentanci U20 in U18 izpadli v B-divizijo, kar je na prvi pogled skrb vzbujajoče. A se moramo po drugi strani zavedati, da bi bila slika povsem drugačna, če bi sodelovali vsi glavni akterji.
V prvi vrsti je treba omeniti Dončića. Slovenski čudežni deček bi lahko igral v obeh kategorijah. In če je že na članskem prvenstvu blestel in prišel v idealno peterko prvenstva, kaj bi bilo šele v mlajših selekcijah. Vlatko Čančar bi bil prav tako ena od gonilnih sil reprezentance U20, vendar je imel že zagotovljeno mesto med potniki na člansko evropsko prvenstvo. Igrati na dveh reprezentančnih akcijah pa bi zagotovo pomenilo dodatno izčrpanje, zlasti ker so sezone naporne. Zato pa nimajo opravičila tisti mladi, ki so udejstvovanje odpovedali in si vzeli prosto poletje. Dejstvo za tehten razmislek. Zlasti pri teh letih, ko bi jim reprezentanca lahko le koristila.
Porast vpisa otrok v košarkarske šole, slabo stanje v klubih, država bi lahko še kaj prilila
Primopredaja poslov. Goran Dragić se od reprezentance poslavlja, Luka Dončić je šele vstopil vanjo.
Zagotovo bodo slovenski klubi lahko izkoristili košarkarsko evforijo, saj otroci, ki so pred dobrim letom sanjali, da bi bili Petri Prevci, zdaj sanjajo, kako bi bili Dragići, Dončići … Vpis v košarkarske šole skokovito narašča. A ta medalja še ne prinaša rešitve, saj so klubi v zelo slabem stanju, Košarkarska zveza Slovenije pa je v zadnjem letu poslovala negativno.
V ligi ABA ima Slovenija le enega predstavnika, Petrol Olimpijo, ki je edini na evropski mednarodni sceni v najvišjem tekmovanju, pa še ta Fibina liga prvakov velja za tretjerazredno evropsko klubsko tekmovanje.
In kakšno finančno vrednost ima zlata medalja za slovensko državo? Pičlih 67 tisoč evrov bo dobila Košarkarska zveza Slovenije za uspeh, ki ne odmeva le v Evropi, ampak tudi onkraj luže na zahodu in tudi vzhodno od Turčije. Je pa res, da je omogočila hitro angažiranje Anthonyja Randolpha, ki je dobil slovensko državljanstvo.
Priznajmo si: slovenska košarka je pred bankrotom
Goran Dragić solznih oči sprejel dar Petrovićeve mame #video
Dejstvo pa je, da imamo Slovenci zelo radi košarko. Pogled na tribune v Istanbulu v finalu proti Srbiji, množica ljudi na dežju na letališču na Brniku in nato še več kot 20 tisoč navijačev na Kongresnem trgu so dovolj jasni znaki, kakšen dosežek so spisali Dragić in druščina. Največji v slovenskem ekipnem športu.
Slovenci so željni košarke in uspehov, samo kanček evforije potrebujejo. Tudi na klubskem področju ...
3