Sreda, 19. 8. 2026, 11.31
2 tedna, 4 dni
Ekskluzivno: Iran razmišlja o napadu na tarče v južni in jugovzhodni Evropi!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,68
Eden od ciljev bi lahko bila letalska baza Bezmer v Bolgariji, kjer ameriška letala oskrbujejo z gorivom.
Iran razmišlja o napadu na tarče v Evropi, je ekskluzivno izvedel Financial Times. Tak povračilni ukrep Teherana bo odvisen od odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je prejšnji mesec dejal, da bo Washington vsakič, ko bo Teheran ciljal na ladjo v ožini, uničil iranski most ali elektrarno. "Če bodo ZDA šle predaleč, se bo Iran za vsako ceno branil, šel izven regije in napadel tudi Evropo," je dejal eden od virov. Osrednja točka iranske vojne je sicer še vedno bitka za nadzor nad Hormuško ožino. V zadnjih nekaj mesecih so tako Iran kot Združene države Amerike prevzeli prevlado, a vse kaže, da moč Irana slabi, piše CNN.
"Če se ameriški predsednik Donald Trump odloči za stopnjevanje vojne, Iran razmišlja o napadu na ameriške vojaške objekte v Evropi," so za Financial Times povedali viri blizu iranskega režima.
Potencialni tarči Bolgarija in Ciper
Dva poznavalca trdita, da je Iran ocenil možnost napada na ameriške objekte v državah jugovzhodne Evrope, kot je Bolgarija, ki je prejšnji mesec odobrila uporabo letalske baze Bezmer za oskrbo ameriških letal z gorivom.
Viri dodajajo, da je med potencialnimi tarčami povračilnih ukrepov tudi Ciper. Te grožnje in smer, v katero se gibljejo odločitve Teherana, kažejo, da so številni v režimu prepričani o nadaljevanju vojne in ne želijo prenehati s sovražnostmi.
Cilji bi bili ameriški objekti v jugovzhodni Evropi.
Strokovnjak: Grožnja je resnična, a omejena
Iranska revolucionarna garda je opozorila, da bi se Iran v vsakem novem obsežnem konfliktu odmaknil od svoje prejšnje strategije napada na ameriška vojaška sredstva, energetske objekte in drugo infrastrukturo na Bližnjem vzhodu in ciljal na bolj oddaljene lokacije.
Sidharth Kaushal, raziskovalni sodelavec pri inštitutu Royal United Services Institute, je grožnjo, ki jo Iran predstavlja za Evropo, opisal kot "resnično, a omejeno".
"Iran bi lahko proti ameriškim objektom v južni in jugovzhodni Evropi usmeril balistične rakete srednjega dosega, kot je serija Shahab, vendar bi te na daljših razdaljah komajda povzročile škodo," je dejal Kaushal.
Viri iz iranskega režima poudarjajo, da je povračilo Teherana odvisno izključno od odločitev Washingtona.
Vse je odvisno od Trumpa
Viri iz iranskega režima poudarjajo, da je povračilo Teherana odvisno izključno od odločitev Washingtona.
Eden od virov je razkril, da pripravljajo načrt za nadaljnje stopnjevanje konflikta, če bo Trump uresničil grožnje z napadom na iransko infrastrukturo. Spomnimo, ameriški predsednik je prejšnji mesec dejal, da bo Washington vsakič, ko bo Teheran ciljal na ladjo v ožini, uničil iranski most ali elektrarno.
Drugi vir pa je dejal, da Iran v primeru ameriške agresije ne bo postavil "nobenih omejitev" svojemu odzivu. "Če bodo ZDA šle predaleč, se bo Iran za vsako ceno branil, šel izven regije in napadel tudi Evropo," je dodal.
"Zelo velika napaka, kot je zadetek naše infrastrukture, bi lahko povzročila, da bi vojna prečkala regijo in dosegla Evropo", so za Financial Times še povedali viri blizu režima.
Iran je sicer že prej pokazal pripravljenost za napad na oddaljene cilje. V tednih po tem, ko so ZDA in Izrael februarja začeli vojno, je Washington Teheran obtožil, da je na Diego Garcio, skupno ameriško-britansko vojaško bazo v Indijskem oceanu, izstrelil več raket, od katerih nobena ni zadela njihovih ciljev.
Turčija je marca sporočila, da je Natova zračna obramba prestregla več balističnih raket, izstreljenih iz Irana, medtem ko je britansko letalsko oporišče Akrotiri na Cipru istega meseca zadelo brezpilotni letalnik.
Strokovnjaki pravijo, da je bil prejšnji mesec iranski napad na ameriško oporišče v Jordaniji, v katerem so bili ubiti trije ameriški vojaki, najnatančnejši napad dolgega dosega, ki ga je Teheran izvedel, in je tako dokazal svojo sposobnost zadetka ciljev na daljših razdaljah.
Iran izgubil znaten nadzor nad Hormuško ožino
Osrednja točka iranske vojne je sicer še vedno bitka za nadzor nad Hormuško ožino. V zadnjih nekaj mesecih so tako Iran kot Združene države Amerike prevzeli prevlado, a vse kaže, da Združene države Amerike, ki z mornarico patruljirajo po ožini, pridobivajo veljavo, Iran pa izgublja velik del nadzora nad kritično plovno potjo, kažejo dokazi podjetja Kpler.
Po podatkih podjetja, ki ladjam sledi z uporabo transponderjev – elektronskih naprav, ki samodejno sprejemajo določen zunanji signal in nanj takoj odgovorijo z oddajo signala in satelitskih podatkov, je več kot 80 odstotkov ladij, ki so v zadnjih dveh tednih prečkale Hormuško ožino, potekalo po omanski poti – ladijskem kanalu, ki ga je odobrila ZN in ki mu Iran odločno nasprotuje.
Iran je po razglasitvi prevzema nadzora nad ožino napadel na desetine ladij, ki so poskušale potovati po plovni poti čez severno obalo Omana. Kljub tveganju se je večina ladij v zadnjem času odločila ignorirati iranske zahteve in prečkati ožino, pri čemer so računale na zaščito ameriških pomorskih sil.
Iran je po razglasitvi prevzema nadzora nad ožino napadel na desetine ladij, ki so poskušale potovati po plovni poti čez severno obalo Omana.
Ladje množično po omanski poti
"Vse bolj je videti, kot da je Iran vsaj delno izgubil nadzor nad ožino," je dejal Homayoun Falakshahi, analitik pri Kplerju. To je v popolnem nasprotju s stanjem pred mesecem dni, ko Kpler ni opazil nobenega ladijskega prometa po omanski poti. Močno zmanjšanje prometa okoli iranske prednostne poti je tako Iranu preprečilo, da bi zaračunaval cestnine za ladijski promet skozi ožino, kot je to storil spomladi.
Memorandum o soglasju med Združenimi državami in Iranom, ki se izteče ta teden, Iranu teoretično omogoča, da začne ponovno zaračunavati cestnine. Vendar se zdi, da država tega ni mogla storiti, poroča Kpler.
"Iranska zahteva po pobiranju cestnin je nekaj, česar večina ljudi na Bližnjem vzhodu noče in ni počela," je dejal Dan Pickering, ustanovitelj in glavni direktor za naložbe pri družbi Pickering Energy Partners. "Zato je pot skozi Oman absolutno najbolj smiselna," je dodal.
Kuvajt, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati najemajo zelo velike tovorne ladje (VLCC) za prevoz nafte iz Perzijskega zaliva skozi Hormuško ožino. Nafta se nato pretovori na tankerje za stranke zunaj nevarnega območja v Omanskem zalivu.
Da bi se izognili iranskim napadom, so omenjene države izklopile svoje transponderje, pogosto za več tednov. S tem so se izognile nekaterim programom za sledenje, kot je Kpler. Čeprav nekatere ladje lahko opazijo sateliti, jih je s standardnimi metodami težje izslediti.
Američani spremljajo vse ladje in poročajo o večjem številu pošiljk nafte
Medtem pa Združene države Amerike, ki imajo na vodi znatno vojaško silo, spremljajo vse ladje, ki plujejo skozi ožino, in poročajo o bistveno večjem številu pošiljk nafte, kot je bilo prej predvideno v večini tradicionalnih ocen.
Prav zato je predsednik Donald Trump v ponedeljek izjavil, da imajo Združene države Amerike "popoln nadzor nad ožino", kar je sicer vprašljiva trditev, saj jo pogosto ponavlja med konfliktom. Tudi iranski nenehni napadi in pretok nafte kažejo, da Združene države Amerike Hormuške ožine ne nadzorujejo v celoti.
Vendar pa ožine v celoti ne nadzoruje niti Iran. Če tankerji resnično prevažajo toliko nafte skozi ožino, kot trdijo Združene države, potem je iranski odvračilni nadzorni učinek nad Hormuško ožino zmanjšan v primerjavi s tistim, kar je bilo pred mesecem ali dvema.
