Torek, 21. 7. 2009, 15.07
9 let, 2 meseca
Pipan: Reprezentančni cilj je dosegljiv

Pred skorajda natančno enim letom je Aleš Pipan še zadnjič poveljeval slovenski košarkarski reprezentanci, ki se je po porazu proti Portoriku v Atenah poslovila od boja za nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu. A z razočaranjem prežeto soočenje s prekletstvom četrtfinalnih tekem vendarle ne zrcali Savinjčanovega obdobja za reprezentančnim krmilom. Navsezadnje gre za trenerja, ki je najdlje vodil izbrano vrsto in se podpisal tudi pod največje uspehe. "Že večkrat sem poudaril, da sem ponosen na opravljeno delo. Podobno lahko velja tudi za vse tiste, ki so sodelovali pri vseh teh projektih. Izpolnili smo osnovni cilj. To pa je bil korak naprej," se reprezentančnega obdobja spomina Pipan, ki je izbrano vrsto prvič vodil v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2005.
Prav na srečanju najboljših reprezentanc stare celine v Srbiji in Črni gori 2005 se je Slovenija prvič prebila iz začaranega kroga uvodne faze tekmovanja in se v nepozabnem ambientu dvorane Pionir zavihtela med favorite. Sanjsko zgodbo je resda pokvaril boleč četrtfinalni poraz proti Nemčiji, tolažilno nagrado pa so si kapetan Rašo Nesterović in druščina priigrali z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo 2006 na Japonskem. Pipan je reprezentanco vodila tudi v deželi vzhajajočega sonca ter nato še na EP 2007 v Španiji in nazadnje v že prej omenjenih kvalifikacijah za OI 2008. "Vsaka akcija ima svojo težo. Vsaka je poglavje zase. A če že moram izpostaviti eno leto, bi se odločil za 2005 in nepozabno obdobje v Beogradu," se spominja Pipan, ki je izbrani vrsti pomagal do višje ravni, nikakor pa se ni mogel otresti uroka odločilne tekme. Poleg Nemčije leta 2005 so jo Slovencem v odločilnih trenutkih zagodli še Turki na SP 2006, Portoriko lani v Atenah in predvsem Grki v drami vseh dram na evropskem prvenstvu 2007 v Španiji. Pravega nasveta, kako se rešiti tega prekletstva, Pipan seveda nima, hkrati pa se ob začetku ere Jureta Zdovca ne želi postavljati v ospredje. "Ne želim se postavljati v vlogo modreca, ki na dolgo in široko razglablja o elementih, ki so potrebni za dodaten korak naprej. Vsak trener ima svoje zamisli. Jure Zdovc pozna pot, jasno pa je, da je tudi njegov cilj korak naprej," pravi Pipan in dodaja: "Selektorju in izbrancem želim veliko sreče."
A Slovenija na Poljskem, kjer se bo v prvem delu septembrskega prvenstva soočila s Španijo, Srbijo in Veliko Britanijo, še zdaleč ni brez možnosti za odmeven rezultat. Tudi dosedanji selektor je prikimal visokoletečim cilje. Ima po njegovem mnenju Zdovc na razpolago dovolj konkurenčno zasedbo? "Ekipa niti ni pomembna. Ključna je igra. Pomembno bo sodelovanje in podoba na evropskem prvenstvu. Dejstvo je, da reprezentanca ohranja izjemno kakovost. Verjamem, da lahko fantje izpolnijo visoka pričakovanja," odgovarja 50-letni trener.
Čeprav bo z zanimanjem spremljal "EuroBasket 2009", pa bodo septembra njegove misli predvsem pri Zlatorogu. Košarkarje iz Laškega bo v pripravah na novo sezono prvič zbral že 3. avgusta, delo z vsemi razpoložljivimi člani nekdanjega pokalnega prvaka pa se bo začelo teden dni zatem. "Cilji ostajajo visoki," pravi Pipan in napoveduje vnovičen naskok med udeležence lige NLB. "V minuli sezoni se nam načrt ni posrečil, čeprav nad rezultati nisem bil razočaran. To je bil splet okoliščin. Verjetno bi bil scenarij drugačen, če ne bi bili prisiljeni prekiniti pogodbe z Alijem Berdielom," se je v minulo sezono ozrl strateg, ki je pred tedni pristal na znižanje plače in se sprijaznil z zategovanjem proračunskega pasu. Vseeno je s poletnim kadrovanjem zadovoljen. "Ekipa resda še ni dokončno sestavljena, saj iščemo še košarkarja na položaju visokega branilca oziroma krila in pa enega centra, toda – glede na gospodarski položaj in finančno stanje – z doslej opravljenim delom sem kot trener zadovoljen. Naša politika je jasna. Zlatorog ni klub za eno leto. V vrhu slovenske košarke želimo ostati tudi v prihodnjih sezonah," pravi Pipan in dodaja, da si veliko obeta tudi od tesnega sodelovanja z mladinskim pogonom kluba pod vodstvom Miloša Šporarja.