Krško grozilo Olimpiji, želja bili Smodiš, Hafnar, Duščak ...

Palček med velikani. V sezoni 1995/96 je krški košarkarski klub prišel vse do finala slovenskega državnega prvenstva in tako postal eden od desetih klubov v dobi slovenske samostojnosti, ki mu je to uspelo. Ekipo je vodil Tomo Mahorič, koktejl dobre kemije, posrečenega izbora igralcev in evforije pa je prinesel nesluteni uspeh, uvrstitev v evropski pokal, a žal pozneje tudi zdrs z velike scene. "Pri iskanju igralcev sem imel srečno roko. Našel sem Arriela McDonalda in Iva Nakića, ki je bil že bolj veteran. Nismo vedeli, kako bo deloval pri nas. Že pred mojim prihodom so bili v klubu Marijan Kraljević in nekaj mlajših fantov. Napravili smo dobro kemijo, tudi sam sem bil presenečen, kako hitro smo igrali dobro," se spominja Mahorič, ki se je v omenjeni sezoni – potem ko je bil dolgoletni pomočnik Zmaga Sagadina – prvič preizkusil v samostojni trenerski vlogi. V Krškem je vztrajal eno sezono: "Imel sem zelo visoke ambicije, želel sem, da bi klub napredoval vzporedno z dobrim rezultatom. V tistem trenutku to ni bilo mogoče, zato smo se razšli. Obenem sem dobil tudi klic iz Olimpije, saj se je Zmago Sagadin vračal iz Splita in me znova povabil k sodelovanju. Kot veste, smo sestavili odlično ekipo in prišli do zaključnega turnirja evrolige. Za naslednjo sezono v Krškem sem želel, da bi dobili tedaj mladega Matjaža Smodiša (tedaj je bil star 16 let, op. a.) in kakšnega branilca, na primer Gregorja Hafnarja ali Slavka Duščaka. To je bila moja ideja. Zanimivo je, da smo z zadnjima nato združili moči v Olimpiji." Prav tako kot z Marijanom Kraljevićem in Arrielom McDonaldom.

Nazaj k čarobni krški sezoni 1995/96. Za posavsko ekipo so poleg najbolj izstopajoče trojice McDonald-Nakić-Kraljević nastopali še Habib Ademi, Mišel Krajcar, Mihajlo Vukič, Gorazd Murovec in drugi. "Če se ne motim, smo v tisti sezoni trikrat prepričljivo premagali Olimpijo. Imel sem dober občutek. Nesrečno smo izgubili prvo finalno tekmo v Tivoliju, čeprav smo imeli v zadnji minuti prednost in žogo, a smo žal zelo nespretno odigrali eno od akcij. Olimpija je izsilila podaljšek in slavila. Na drugi tekmi smo zmagali dokaj zanesljivo, vendar je po njej Nakić zbolel. Dobil je visoko temperaturo, komaj je stal na nogah, brez njega pa nismo mogli uspešno izpeljati finalne serije. Prvo mesto bi lahko osvojili že celo po rednem delu, a smo eno tekmo ravno proti Olimpiji odigrali brez vseh nosilcev igre, kar nas je stalo prvega mesta," je več kot poldrugo desetletje nazaj po spominu pobrskal Mahorič. Olimpija, za katero so igrali Dušan Hauptman, Jaka Daneu, Marko Tušek, Marko Milić, Boris Gorenc, Anthony Reed in drugi, je v omenjeni finalni seriji zmagala s 3:1.

Mahoriču, ki je bil z Olimpijo povezan pred krško epizodo svoje kariere in tudi po njej, je žal, da se evolucija tega športa in kluba v največjem posavskem mestu ni nadaljevala: "Gledalci so res z navdušenjem spremljali naše tekme. Večinoma je bila dvorana, igrali smo še v stari, polna. Vzdušje je bilo peklensko. Uspehov smo se veselili z njimi. Pokazalo se je, koliko pomeni košarka temu kraju. Škoda je, da Krško ne premore malo bolj konkretnega moštva. Že pred leti je prvo mesto v regiji prevzelo Novo mesto, a bi si tudi Krčani zaslužili kakšno bolj spodobno ekipo. Žal mi je, da je krška košarka dokaj hitro poniknila, a so na osnovi tega rezultata vsaj zgradili novo dvorano. Mi smo imeli s termini precejšnje težave, saj smo si dvorano delili z osnovnošolci in rokometaši." Naslednja sezona je sicer prinesla evropski pokal, a kondicija kluba je pešala in kmalu je sledil strm padec po ligaški vertikali.

Sedanjost krške košarke je razcepljena na tri ekipe. Pod okriljem kluba Potočje Posavje Krško – njegovi člani nastopajo v 3. ligi vzhod – delujeta še dve članski moštvi: Posavje Sevnica ter Posavje Podbočje, ki s članskima selekcijama tekmujeta v 4. ligi. Potočje Posavje Krško naj bi predstavljalo streho posavske košarke, v preostalih moštvih pa naj bi se kalili košarkarji, ki iz različnih vzrokov niso prišli v ekipo. "Klub sem prevzel pred petimi leti, ko je bil v fazi stagnacije. Registrirane so bile tri mlajše ekipe, a otrok ni bilo dovolj, zato je na pomoč priskočila OŠ Blanca. Želeli smo združiti vso posavsko košarko. Z ekipama Posavje Sevnica in Posavje Podbočje smo se pred letošnjo sezono finančno razdružili, povezani pa ostajamo organizacijsko in tehnično," razloži predsednik Stanislav Kranjec. V treh klubih deluje pet trenerjev. Imajo okrog 40 članskih igralcev, ki so občasno ptice selivke med omenjenimi ekipami, lansko sezono pa so s tremi članskimi in šestimi mlajšimi ekipami izpeljali za 45 tisoč evrov. Vse od prihoda novega predsednika tli želja po napredovanju v drugo ligo, a kavelj se ponavadi vedno skriva v denarju. V lanski sezoni so Krčani osvojili tretje mesto za mlado ekipo Krke in celjskim Luxuriosom. "Lani smo bili blizu, v letošnji sezoni smo malo šibkejši, ker sta dva igralca sklenila kariero. Poleg tega je tudi vprašanje, ali bi bili sposobni prenesti finančni zalogaj druge lige. Mladih imamo veliko. Velike kakovosti še ni, saj za vzgojo igralca potrebuješ kakšnih osem let. Ne moremo si privoščiti profesionalnih trenerjev, čeprav se naši zelo trudijo in so usposobljeni. A samo z entuziazmom ne moreš dolgo vztrajati," razmišlja predsednik, ki goji rahlo utopično idejo, da bi morala celotne stroške delovanja klubskih mladinskih pogonov, na primer plačevanje sodnikov, trenerjev, transporta, pokrivati kar Košarkarska zveza Slovenije.