Klobučar: Lakovič bi igral tudi brez noge

Mirne duše lahko povem, da mi misli večkrat uidejo proti zadnji reprezentančni akciji na Poljskem in še vedno čutim bližino medalje, s katero smo se spogledovali. Dvakrat smo bili za las prekratki, da bi se za večno zapisali v zgodovino slovenske košarke. A to ne pomeni, da četrto mesto ni bilo odlično, vendar je medalja le medalja. V karieri sem bil že na dveh članskih evropskih prvenstvih in igral kvalifikacije za olimpijske igre, vendar moram povedati, da je bilo letošnje leto povsem drugačno. No, vzdušje je bilo že v Španiji na zelo visokem nivoju, vendar je bila glede na Poljsko bistvena razlika na igrišču. Letos smo prav na vsaki tekmi pustili srce na igrišču. Poznala se je kolektivnost, ki nas je pripeljala blizu medalji. Tudi, če gledam, kako so košarkarji stiskali zobe ob raznih poškodbah, vse pove o karakterju igralcev, s katerimi je razpolagal Jure Zdovc. Pri temi poškodbe je Jaka Lakovič poseben primer, kar moram poudariti. Skoraj vsako tekmo je navkljub težavam z gležnji in modricami, ki jih je dobival v noge, igral 40 minut. Dokazal je, da ga nič ne more vreči iz tira. Ob vseh teh poškodbah bi igral tudi z eno nogo. Vendar to je vse odvisno od posameznika do posameznika, kakšen prag bolečine ima namreč. Nekateri potarnajo prej, drugi kasneje. Odvisno.

Preostanek si preberite na blogu Uniona Olimpije.