Torek, 24. 10. 2017, 4.00
7 let
Intervju s Klemnom Prepeličem
"Zapisali smo se v svet športa. To je edinstvena stvar."
"Zdaj že prihajam k sebi. Na srečo je bil trener razumljiv," je slovenski košarkar Klemen Prepelič dal vedeti, koliko energije je potrošil na evropskem prvenstvu in po vseh sprejemih, ki so sledili. Pravi, da mu je žal le to, da z reprezentančnimi kolegi niso mogli proslaviti na pravi način, saj so se vsi hitro porazgubili po klubih. Zato pa je reprezentančno formo prinesel v klubsko okolje, kjer je prvi strelec francoskega Paris Levalloisa. Zanj se med drugimi zanima tudi sloviti Real Madrid. Če bo kdaj prestopil v kraljevi klub, se mu bo uresničila velika želja. A ne bo prehiteval dogodkov, kot se je zgodilo v preteklosti. Agenti so ga že večkrat zavedli.
Klemen Prepelič je bil eden ključnih mož na EuroBasketu, na katerem je Slovenija osvojila zgodovinsko zlato medaljo. Čeprav ga je selektor Igor Kokoškov iz prve peterke z razlogom potegnil na klop, od koder je začenjal tekme, mu je verjel, da je to za ekipo dobro. Ni se pritoževal, saj je tekme končeval prav on in na parketu prebil veliko časa. S 13,8 točke je bil tretji strelec naše izbrane vrste. Odlične predstave je prenesel v klubsko okolje, v katerem naravnost blesti. V francoskem prvenstvu je njegovo povprečje 19,2 točke na tekmo, v Eurocupu, ki velja za drugo najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje, pa celo 20,5. Prav zaradi dobrih predstav je na radarju klubov iz evrolige in slovitega Real Madrida.
Žal mu je le, da so morali s fanti hitro vsak v svoj klub, a pravi, da si bodo še dali duška in dobro proslavili zlato medaljo.
Ali ste si sploh lahko kaj spočili po vsem vrvežu zaradi osvojene zlate medalje na EuroBasketu?
Zdaj že prihajam k sebi. Na srečo je bil trener razumljiv. Sprva sem imel treninge enkrat na dan, da sem se postopoma prilagajal. Po gostovanju v Chalonu sem dobil dva dneva prosto in sem se končno naspal. Sicer pa je bilo naporno. Imel sem le en dan, preden sem šel v Pariz, a sem imel sprejem še doma. Skoraj nič nisem bil doma. Prišel sem približno ob 23. uri, zjutraj ob 6.15 pa sem že šel proti Parizu.
Koliko še premlevate vse skupaj?
To je edinstvena stvar. Zdaj, ko spremljam evroligo in vidim nasprotnike, proti katerim sem igral, se spomnim teh tekem. Bilo je lepo, a je to zdaj že preteklost. Vsi odpiramo nove liste v karierah. To je profesionalizem. Vsak dan se moraš dokazovati.
Čustveno ste bili zelo izčrpani?
Zlata medalja prinese ogromno obveznosti. Najtežje je bilo, da nismo mogli proslavljati. Ko osvojiš evroligo, državno prvenstvo …, imaš čas vse poletje. Ko osvojiš evropsko prvenstvo, moraš čez dva, tri dni že v klub. Prideš v nov sistem, čakajo te nove stvari. Bolelo me je, ker nismo imeli možnosti, da bi proslavili, kot bi bilo treba. A si bomo še dali duška.
Spomini na zlato medaljo so verjetno skoraj na vsakem koraku …
To je najlepša stvar: ko odpreš stran Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) in vidiš našo fotografijo. Ko odpreš Instagram, vidiš, da je že mesec od tega in se vsi še spominjajo ... Zaradi takšnih stvari vse skupaj podoživljaš še enkrat. Ta uspeh bo večen, spremljal nas bo na vsakem koraku. Tudi v klubu ima uspeh Slovenije dodaten pečat. Zapisali smo se v svet športa.
Ali imate zaradi tega več obveznosti v klubu?
Ogromno jih je. Večkrat moraš iti na novinarsko konferenco, da odgovarjaš za televizijo. Nekatere stvari sem moral tudi odkloniti, kot je recimo kviz na televiziji, kamor je namesto mene šel Boris Diaw. Preprosto nisem imel časa, ker sem šel čez toliko stvari. Sem pa vesel, da mi v klubu poskušajo vse skupaj olajšati in me izolirati od pritiska.
Ob sebi imate tudi košarkarja, ki vesta, kako je osvojiti medaljo …
Boris Diaw in Florent Pietrus vesta, kako je to. Veliko stvari sta mi povedala. Tudi koliko bonusa sta dobila leta 2015 za osvojeno bronasto medaljo (smeh, op. a.)
Koliko?
Vsak je prejel 70 tisoč za bronasto medaljo. Če bi bili zlati, pa bi dobil vsak po 105 tisoč evrov.
Koliko ste dobili v Sloveniji?
Za zdaj še nič (smeh, op. a.).
"Tudi sam sem nekoliko presenečen, da imam dosti visok odstotek meta iz igre, kar v preteklosti ni bila moja najboljša plat."
Ste pa zato stopili stopničko višje v klubski karieri …
Eurocup je odlično tekmovanje. Zadnji dve tekmi smo igrali proti evroligaškima moštvoma – Darušafaka in Unics. Ni treba posebej razlagati, kakšna kluba sta. Pri obeh tekmah smo bili do zadnjega v igri za zmago. S predstavami smo lahko zadovoljni, z rezultati ne. Proti Darušafaki smo ob koncu vodili in izgubili. Proti Unicsu smo imeli ob polčasu +12. To so ekipe, ki ciljajo na vrh tega tekmovanja, da bi si zagotovili evroligaško vstopnico. Naše realne možnosti prihajajo na vrsti zdaj, ko nam bodo nasproti stali Torino, Andorra Jake Blažiča in Cedevita.
S svojimi igrami morate biti zadovoljni, saj ste prvi strelec moštva tako v francoskem prvenstvu kakor tudi v Eurocupu …
Tudi sam sem nekoliko presenečen, da držim precej visok odstotek meta iz igre, kar v preteklosti ni bila moja najboljša plat. Tu imam večjo vlogo kot v reprezentanci, ko sta Goran Dragić in Luka Dončić prevzemala stvari v svoje roke. Imel sem lažje delo, večkrat sem bil sam. Tu moram zdaj metati tudi prek roke, v zadnjih sekundah. Z izjemo tekme proti Toulonu sem zadovoljen. Možnosti za napredek so, zdaj moramo narediti kakšen zmagoviti niz.
Koliko ste v stiku z reprezentanti?
Glede na to, da sem imel v petek rojstni dan, smo se ravno slišali. Ko je bilo govora o Real Madridu, so se javljali. Imamo skupino s slovensko zastavo, ki sem jo ustvaril jaz. No, moral bi dodati še ameriško zastavo za Randolpha (smeh, op. a.). V tej skupini se dosti slišimo. Spremljam vse fante. Vesel sem, da igrajo. Upam, da bo tudi Zoki (Zoran Dragić, op. a.) kmalu aktiven.
Torej vi dodajate košarkarje v skupino?
Tako je, jaz sem administrator. Dodati bo treba še nove fante, ki so na seznamu. Vse gre prek mene. Vsi morajo biti v dobrem odnosu z mano (smeh, op. a.).
Koliko je bilo dejansko resnice glede vašega odhoda v Real Madrid?
Iskreno povedano, kontakti so. Real je zelo zainteresiran. Ni bilo dogovora. Moja agenta skrbita za vse. Vsi vedo, da je moja življenjska želja, da postanem član Real Madrida. Gledam v tej smeri. Dogovora ni, vendar posledično potekajo pogovori tudi z drugimi klubi. Omenjali so se turški. Ne vem, jaz sem srečen v Parizu. V karieri sem dostikrat prehiteval dogodke in se opekel. Delal sem korake, ki niso bili potrebni. Zdaj grem korak za korakom.
Njegova velika želja je, da bi nekoč zaigral za sloviti Real Madrid. Ta naj bi se zanimal zanj.
Kako v klubu gledajo na to, da se druge sredine zanimajo za vas?
Predsednik je enkrat dejal, da me ne dajo. Trener me je hotel že od 5. maja. Dejstvo je, da me je klub želel pripeljati v svojo sredino. Dejstvo je tudi to, da sem vodja ekipe. Prle ni igralec, ki bi lahko igral stranske vloge. V vsaki ekipi bom sprejel vlogo. Sem človek, ki rad igra košarko.
Pa je Real zdaj še aktualen?
Ko so govorili o meni, sem nato videl, so podpisali Randla. Na branilskih položajih so zasedeni. Verjetno zdaj po poškodbah bolj pogledujejo proti okrepitvam na centrskem položaju. Nekaj so se omenjali tudi drugi klubi, a dokler nimam papirja na mizi in podpisov obeh predsednikov klubov o teh stvareh ne bom razmišljal. Agenti so me že dostikrat zavedli. Osredotočen moram biti na igre. Želim, da bi ekipa prišla v zmagovalni niz.
Evroligaški klub?
Ne gledam na to, dokler ne bom imel pred sabo dokumentov. Če bi hotel v tem trenutku iti, ne bi bil rad tam kot tujec, ki ne bi igral. V Parizu imam vlogo. Igram po 35 minut. Žoga je v mojih rokah.
Med evropskim prvenstvom vam je hvalnice pel španski selektor Sergio Scariolo. Dejal je, da si takšnega igralca kot ste vi želi vsak trener. Ko pride s klopi na parket, naredi razliko …
Scariolo je eden največjih trenerjev v reprezentančnem okolju. Od evropskih ima verjetno največ naslovov in medalj z velikih tekmovanj. Njegove besede štejejo. Vsak ima v reprezentanci svojo vlogo. Eni začenjajo, drugi prihajajo s klopi. V reprezentanci nisi plačan in ne gradiš pogodbe. Vsak sprejme vlogo, kakršna mu je namenjena. Igor (Igor Kokoškov, op. a.) mi je v kvalifikacijah namenil prostor v prvi peterki. Za evropsko prvenstvo sva se pogovorila v sobi. Za ekipno dobro je bilo bolje, da je začenjal Jaka Blažič, jaz pa sem prihajal s klopi. Vsaka stvar ima razlog. Glede na to, da smo na koncu osvojili prvenstvo, lahko damo selektorju le kapo dol.
"Na prvi dan priprav pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo je prišel in najprej dejal, da to ni njegova ekipa, ampak naša. Dodal je, da se je v Sloveniji košarka igrala pred njim in se bo za njim. Da smo mi tukaj, ki bomo v reprezentanci na dolgi rok. Takrat sem spoznal, da se ni prišel dokazovat in kazat svojega ega."
Niste bili nič jezni, ker niste začenjali tekem v prvi peterki?
Ljudje gledajo drugače. Predstavo imajo, da sem strelec in veliko mečem. To ni egoistično. Vsaka ekipa ima sistem, ki ga igra. Pri nas smo največ igrali na Gogija (Goran Dragić, op. a.). To ne pomeni, da je on egoist. Potem so šle akcije prek Dončića. To spet ne pomeni, da je egoist. Vsi smo stremeli k nečemu. Igrali smo za čast, svojo državo. Že lani smo vedeli, kdo je naš vodja in kdo so njegove desne roke. Stremeli smo k cilju in vedeli, komu gre ključna žoga v roke. Igor nas je navdihoval s pozitivno energijo.
Kaj ga je razlikovalo od preteklih selektorjev?
Na prvi dan priprav pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo je prišel in najprej dejal, da to ni njegova ekipa, ampak naša. Dodal je, da se je v Sloveniji košarka igrala pred njim in se bo za njim. Da smo mi tukaj, ki bomo v reprezentanci na dolgi rok. Takrat sem spoznal, da se ni prišel dokazovat in kazat svojega ega. Ko smo videli, kako razumljiv človek in trener je, nam je bilo jasno. Dobili smo željo. Z njim si se lahko pogovarjal o vseh stvareh. S fanti smo se dobro poznali. Gogi, Gapi (Gašper Vidmar, op. a.) in Zagi (Saša Zagorac op.a.), ki so bili malce starejša generacija, so se podredili naši mladosti in včasih tudi naivnosti, ki se navzven ni odražala.
Klemen Prepelič in kvalifikacije za svetovno prvenstvo?
Če bom zdrav, bom prišel. To je jasno. Trenutni klub podpira reprezentančne akcije. V ekipi imamo tudi fante, ki igrajo za druge reprezentance.
1