Goran Dragić: Maljković je prepovedal dolge obraze

Goran Dragić večkrat poudari, da je ostal stari Gogi iz Ilirije. Vseeno ne skriva, da uživa v svojem življenju. Uspelo mu je. V severnoameriški poklicni ligi NBA vidno napreduje in vzbuja vse večje spoštovanje, v zasebnem življenju se je povsem ustalil, novembra bo postal oče. Pravi, da želi kariero končati v ZDA, nemara prav v moštvu Phoenix Suns. A še pred tem ga ob številnih klubskih ciljih, med katerimi je seveda tudi šampionski prstan, čaka tudi pomembno reprezentančno poglavje. Za Slovenijo je 27-letni branilec vselej rad igral. Je zdaj napočil čas tudi za nesporno vodilno vlogo in rezultatski uspeh?

Košarkarska kariera vas je potisnila v vlogo zdomca, ki se vsako pomlad ali poletje vrača domov. Kako doživljate Ljubljano? Se spreminja? Zelo! Ko sem se kot osemnajstletnik podal v svet in se nato vrnil, je bilo mesto prazno. Ko se danes sprehodim skozi središče, zaznam velik vrvež. Lokali ob Ljubljanici so polni, sliši se glasba … Vse skupaj že malce spominja na Španijo. Vem, da v Sloveniji vlada velika kriza. Prav zato sem vesel, da kljub vsemu čutim dobro voljo in sproščenost.

Omenili ste krizo. Pogosto ste poudarjali, da ste "Gogi iz Kosez", otrok iz štiričlanske družine iz enosobnega stanovanja. Danes pa spadate med najbogatejše slovenske športnike. Čutite, da se je odnos okolice do vas vidno spremenil? Vas zaradi omenjene krize nemara kakšni podjetniki na beraški palici nagovarjajo za sodelovanje v skupnih projektih? Pokušam ostati to, kar sem. Vesel sem, da se vselej lahko obrnem na dekle, družino in krog tesnih prijateljev. Poznajo me še iz starih časov, zato me gledajo s podobnimi očmi. Okolica pa … Da, marsikaj se je spremenilo. Nemara se na telefonski klic prav zaradi tega odzovem le tedaj, ko vem, kdo je klicatelj. Ko sem v Sloveniji, se večinoma zadržujem doma. Letos sem imel veliko obveznosti zaradi gradnje hiše. Ne hodim naokrog. Te časi so minili.

A vseeno … Ste bili pripravljeni na vse spremembe na bančnem računu? So vas v ligi NBA pripravili na spremembe in svetovali, kako ravnati z denarjem? Liga NBA je odlično organizirana. Igralca poskušajo ob prihodu v ligo pripraviti na vse. Udeleževal sem se številnih sestankov oziroma delavnic. Podučili so me o pravilih lige, predavali so nam o igralništvu in še marsičem. Da, tudi ravnanje z denarjem je pomembna tema. Počutil sem se kot šolar, ki pa je vedel, da je predavana tematika zelo pomembna. Posledično sem veliko razmišljal o tem, kako bom živel po koncu kariere.

Ko smo ravno pri koncu kariere, bi bilo nemara zanimivo slišati, ali ste že razmišljali o domovanju. Slovenija ali ZDA? Bomo videli. Pol leta v Sloveniji, pol leta v ZDA. Toliko, da se izognem zimi v Ljubljani. Ha, ha …

Čutite, da ste že povsem osvojili ligo NBA in njen ustroj? Da. Bil sem rojen za ligo NBA. Ko nisem v reprezentanci, razmišljam le o ligi NBA. Evropa me ne zanima. Kariero želim končati v ZDA. Jasno, ni pa vse v mojih rokah. Če ne bom zdržal ritma, se bom vrnil. A to bo zame korak nazaj.

Če je liga NBA kruti profesionalizem, pa je reprezentanca kombinacija košarkarskega užitka in domoljubja. Trdite, da ste rojeni za ligo NBA. A igrivost, ki jo kažete v izbrani vrsti, priča o tem, da se v športnem smislu zares izražate predvsem, ko igrate za Slovenijo. Se strinjate s to tezo? Ko sem se pred pripravami za evropsko prvenstvo sestal s selektorjem Božidarjem Maljkovićem, mi je dejal, da letos med svojimi izbranci ne želi videti dolgih obrazov. Prepovedal jih je. Napaka? Se zgodi. Poraz? Gremo naprej … "Igrajte z nasmehom na obrazu," nam je dejal. Na tej ravni vidim veliko vzporednic z ligo NBA. Tam si poraza ne ženeš preveč k srcu, saj te že čez manj kot 24 ur čaka nova preizkušnja. Nasmejan košarkar širi pozitivno energijo. Posledično je lažje igrati. Verjamem, da se lahko s takšno miselnostjo izognemo pritisku pred domačim prvenstvom. Človek je najbolj učinkovit tedaj, ko je povsem sproščen. Tedaj do izraza prideta značaj in igrivost. Naj bo to naša rdeča nit.

Če vas prav razumemo, vas je letos pričakal nekakšen novi Maljković? Ne le on, vsi smo drugačni. Leta 2011 smo se spoznavali. Zdaj se poznamo. Vemo, kaj nas čaka. V ekipnem športu ima vsak košarkar ali trener svoj ego. Prav je tako. Brez tega ne gre. Če ga ne bi imeli, nam ne bi nikoli uspelo. Zdaj je naša naloga, da vse ege združimo v celoto. Smeh je pri vsem tem po vrsti v veliko pomoč.

Močan ego, ki razdiralno vpliva na ekipo, ali objektivno prepričanje o tem, da lahko z individualno kakovostjo poneseš ekipo do zmage? Kje postaviti mejo? Težko vprašanje. Priznam, ego je lahko pozitiven ali negativen. Igralec, ki bo vrgel v vsakem trenutku, je lahko moteči element. A tudi strahopetec ne bo prav veliko doprinesel. Treba je iskati srednjo pot, obenem pa vedeti, da posamezniki v košarki ne zmagujejo. Tudi če dosežeš odločilno trojko, nisi sam premagal tekmeca. Če vse skupaj prenesem na slovensko reprezentanco in prvo pripravljalno tekmo z Ukrajino, potem lahko z navdušenjem ugotovim, da smo na pravi poti. Igrali smo kot ekipa, strelsko ni izstopal prav nihče, nasprotnika pa smo povsem nadigrali.

Zadnjo tekmo v ligi NBA ste odigrali 15. aprila, naslednjo, omenjeno reprezentančno prijateljsko z Ukrajino, pa debele tri mesece pozneje. Je bilo zaradi tega težko stopiti na parket? Malo že. Soigralcu sem celo dejal, da se vse skupaj zame odvija z veliko hitrostjo. Potreboval sem nekaj časa za lovljenje ritma. Premor je res velik. Vedeti morate, da te liga NBA z zgoščenim urnikom potisne v oster tekmovalni ritem. Skoraj vsak drugi dan igramo tekme, nato pa takšen premor. A po drugi strani sem v teh tednih in mesecih zajel sapo, si dodobra odpočil, v meni pa se je okrepila igralska lakota.

Igralsko lahkoto je mogoče videti. A ekipo večinoma žene tudi rezultatski cilj. Pred EuroBasketom pa se zdi, da se v slovenskem taboru zavestno izmikate napovedim in opredelitvi ciljev. Od tekme do tekme. Kar bo, pač bo. Dejstvo je, da smo oslabljeni, a selektor Maljković ima prav, ko trdi, da nam optimizma ne morejo vzeti. Zakaj bi se obremenjevali s cilji in si nalagali težko breme?! Korak za korakom. Ta pot te ob pravem pristopu lahko ponese visoko.