Boštjan Nachbar: Sprejeli smo še eno od mnogih pametnih odločitev

Letos poleti se je 35-letni Boštjan Nachbar spogledoval s koncem kariere. Na koncu je sprejel odločitev in ponudbo Seville, da poskusi še eno leto. V klubu, ki je glavno mesto Andaluzije, je s 16,2 točke na tekmo prvi strelec ekipe. Igra kot prerojen. Prejšnji konec tedna je dosegel kar 30 točk, dva kroga nazaj pa se je zaustavil pri 28 točkah. Pravi, da je bila Sevilla zadetek v polno, saj v njej uživa celotna družina. Starejši hčerki je celo tako všeč, da bi v njej kar za vedno ostala.

Verjetno se počutite vrhunsko po teh predstavah? Ste kot vino? Vsi so mi rekli, da sem imel v Barceloni drugo pomlad. Ne vem, a je zdaj tretja? (smeh, op. p.). Vesel sem, da sem v lepem okolju, v katerem mi je lepo igrati košarko na visoki ravni. Španska liga spada med najmočnejše v Evropi. Pri 35 letih sem zelo zadovoljen, da lahko tako igram. Norega ritma nimam, saj imam le tekmo na teden. Z družino se v Sevilli odlično počutimo. Življenje je fantastično. Ljudje so topli in prijazni. Odhod v Sevillo je bila ena od mnogih pametnih odločitev, ki smo jih imeli v zadnjem času.

Kaj je drugače v vaši igri, da tako dobro igrate? V prvi vrsti je to, da sem zdrav. Težav s kolenom nimam oziroma so na minimumu. Poleti sem trdo delal, da sem težave s koleni odpravil. Lani me je to pri Barceloni oviralo. Igrati brez bolečine ali z njo je velika razlika. Morda tisti s tribune tega ne opazijo, kot športnik pa to čutiš. V ekipi imam pomembno vlogo. Igralci imajo pozitiven karakter kakor tudi trener. Zame ima všečen način dela. Dela z glavo in nas ne priganja po deset ur na dan. Rezultat je posledično viden na igrišču.

Kako pa se počutite, ko spet dosegate po 30, 28 točk? Odlično. Zadnjič, ko sem dal sedem trojk in smo izgubili, sem skoraj razbil garderobo. Če bi imeli kamero v garderobi, bi lahko videli, kako sem bil jezen, ker smo izgubili praktično dobljeno tekmo. Zavedam se, da Sevilla ni ekipa za vrh prvenstva, zato nam je vsaka zmaga zelo pomembna. Zlasti doma ne smemo ponujenih priložnosti izpuščati iz rok. Čeprav so vsi hvalili te trojke, nisem bil zadovoljen, ker to za klub ne pomeni nič. V Sevilli nisem za to, da bi lovil osebne rekorde. Svoje sem v karieri že dosegel. Tu igram košarko iz čistega užitka. Želim si čim več zmag in to mi je bolj pomembno. Je pa jasno lepo doseči toliko točk in vesel sem, da lahko pri tej starosti igram še dobro.

Kakšno vlogo ima košarka v Sevilli? Poleti je bil klub tik pred tem, da razpusti ekipo. Prisotne so bile finančne težave. Teh ljudi zdaj ni več v klubu. Prišli so novi in prav tako novi pokrovitelji, ki so klub rešili. Prav zaradi tega je morda čutiti večjo pripadnost. Tisti, ki hodijo na tekme, imajo košarko zelo radi. Ponos je viden na vsakem koraku, kakor tudi tradicija. To ni klub, ki bi nastal čez noč. Že 30 let vleče vse skupaj za seboj. Klub je na zdravih temeljih. Sezona je finančno rešena. Želijo si čim več zmag, ostati v ligi in graditi na tem.

Kako sta se vaši hčerki vklopili v novo okolje? Starejša je stara šest, mlajša bo tri. Prva hodi v šolo, mlajša je v vrtcu. Starejša mi je rekla: "Ati, a ne, da se ne bomo več selili?" Vprašal sem jo, zakaj in mi je odgovorila, ker ji je tukaj zelo lepo. Prilagoditev je bila ena lažjih tudi zaradi tega, ker smo šli iz Barcelone. Poznali smo jezik in kulturo. Povrhu vsega so iz kluba zelo lepo poskrbeli za nas. Šola je urejena …

Punčki verjetno zelo dobro govorita špansko? Veliko boljše kot jaz (smeh, op. p.) … in to že z andaluzijskim naglasom. Neverjetno je, kako se otroci hitro naučijo. Starejša je sicer v nemški šoli, ker je prvič hodila v vrtec v Nemčiji, nato je v Barceloni prav tako obiskovala nemško šolo in zdaj še tukaj. Vendar je v Sevilli le 20 odstotkov poudarka na nemščini. Nemški jezik tako vzdržuje, španskega pa nadgrajuje. Mlajša je v španskem vrtcu, vendar zna tudi angleško.

Okolje je prav tako pravo, saj so temperature povsem drugačne kot v Sloveniji in tudi v Barceloni … Prejšnji teden smo imeli 25 stopinj Celzija. Čez dan smo v kratkih rokavih in hlačah, le zvečer v kakšni jakni. Življenje je drugačno kot v Barceloni. V Sevilli je zelo lepo. Središče je zelo lepo in nogomet imajo radi. Sevilla in Betis sta dva kluba. Tudi to sem lahko doživel. Na nogometu sem videl, kako temperamentni so Španci s tega konca.

Letos poleti ste se spogledovali s koncem kariere, vendar je zdaj nekaj povsem drugega, ko tako dobro igrate … Prvič v karieri igram enkrat na teden. Ko sem prišel leta 1997 v Olimpijo, sem vedno igral po dve tekmi na teden. V ligi NBA imajo tako ali tako nor ritem ... Ob vrnitvi v Evropo sem spet igral dve tekmi. Čeprav imamo eno tekmo na teden, imamo veliko treningov. Kakovost lige je na visoki ravni. Ne glede na to, da je to zame nekoliko počasnejši ritem, govorimo o najvišji kakovosti v ligaškem smislu. Je lažje, vendar ne morem trditi, da bi lahko to podaljšal za tri sezone. Šel bom leto po leto. Poleti sem razmišljal, da bi prenehal igrati, vendar sem vesel, da sem se odločil, da še igram. Če bom imel dobro sezono, se bom težko ločil od košarke. Takšen način življenja prekiniti ni majhna stvar. Odločitev ne bo lahka.

Kako je kaj z Urošem Slokarjem, ki je vaš soigralec? Vesela sva, da igrava skupaj. Obema je na igrišču kakor zunaj njega lažje, ker se poznava že iz reprezentančnih vrst. Tudi sam se super počuti. Zelo dobro igra. Ogromno nam pomaga. Morda se to ne vidi veliko, ker ni "golgeter", vendar je delo, ki ga opravi, nujno, ki ga kot ekipa potrebujemo. Brez njegovega vložka ne bi igrali tako dobro.

Končnica španskega prvenstva je mogoča? Zelo težko, če sem realen. V Španiji je ogromno kakovostnih ekip. Če bomo na polovici sezone videli, da je končnica dosegljiva, se bomo borili do konca. Vendar moramo biti realni. Druge ekipe imajo boljša košarkarska imena, več izkušenj na vseh igralnih mestih in kakovost. Zame in za vse bi bilo presenečenje, če bi prišli v končnico. Je pa res, da smo začeli slabo. Izpustili smo zmagi proti Gran Canarii in Murcii. Iz tekme v tekmo se dvigujemo. Zanimivo bo.

Kako pa gledate na slovenskega igralca Luko Dončića, ki pri vsega 16 letih igra za sloviti Real Madrid? Super je, da dobiva toliko priložnosti. Pred sezono sem se zanj morda malce bal, da ne bo igral in bo le z ekipo, vendar jo je dobil, in to je lepo videti. Ljudje imajo o njem zelo spoštljivo mnenje. Zdaj so pa tako ali tako krizna leta, ko je treba narediti preskok. Nanj še gledajo kot na fanta, počasi pa ga bodo videli kot odraslega moža, ki igra košarko. Marsikomu ni uspelo narediti tega preskoka. Iskreno upam, da Luki bo. Možnosti za to ima maksimalne. Od njega je odvisno, ali bo to izkoristil.