Torek, 3. 11. 2020, 23.21
4 leta, 1 mesec
Tour de Trump
Trumpova kolesarska dirka, ki bi morala postati ameriški Tour de France #video
V Združenih državah Amerike je vse v znamenju preštevanja volilnih glasovnic, ki bodo ustoličile novega ali potrdile starega predsednika ZDA. Za zdaj ankete več možnosti pripisujejo demokratskemu kandidatu Joeju Bidnu, a tudi aktualni predsednik Donald Trump še zdaleč ni obupal. Je pa pred 30 leti že po dveh sezonah obupal nad organizacijo kolesarske dirke, ki je celo nosila njegovo ime.
Pobuda za organizacijo etapne kolesarske dirke v ZDA se je leta 1987 porodila Johnu Teshu, priljubljenemu ameriškemu pianistu in skladatelju ter televizijskemu in radijskemu voditelju.
Nekdanji športni novinar, danes pianist in voditelj John Tesh je bil glavni pobudnik organizacije kolesarske dirke v ZDA, ki naj bi postala največja konkurenca Dirki po Franciji:
Tesh je tistega leta kot mlad športni novinar za ameriško televizijo CBS spremljal dogajanje na Dirki po Franciji.
Podjetni Američan se je domislil, da bi podobno kolesarsko dirko, kot navdušuje v Franciji, izpeljali tudi v ZDA, kjer je bil teren primeren za takšno pobudo, saj je zaradi uspehov Grega Le Monda na Touru (leta 1986 je postal prvi Američan, ki je zmagal na Touru) med Američani vladalo precejšnje zanimanje za kolesarski šport.
Tesh je ob prihodu iz Francije predlog predstavil Billyju Packerju, podjetniku in košarkarskemu komentatorju na televiziji CBS.
Trump pripravljen na finančni vložek v dirko
Ta je hitro "ujel žogico" in se lotil novačenja sponzorjev, ki bi podprli kolesarsko dirko. Idejo je predstavil lastnikom igralnic v Atlantic Cityju. Zamisel se jim je sicer zdela privlačna, niso pa bili pripravljeni na finančni vložek. Vse, dokler ni Packer zamisli predstavil Trumpu, ki je bil pripravljen dirko izdatno finančno podpreti.
Kdo je predlagal ime Tour de Trump?
Ime dirke Tour de Trump je predlagal Packer, a se Trump sprva nad idejo ni preveč navduševal. Spomine na njun pogovor o tej temi je Trump osvežil na štartu prve etape dirke Trump maja 1989.
"Ko je Packer predlagal ime, sem skoraj padel s stola. Vprašal sem ga: Ali se šališ? Če to storimo, me bodo mediji linčali. Zagotovo se šališ."
Kakorkoli, Trump si je po 20 sekundah premislil in pristal na idejo. Ime dirke naj bi mu prinesla veliko komercialno vrednost.
Cilji: ameriška konkurenca Dirki po Franciji
Ker Packer ni imel nikakršnih izkušenj s kolesarstvom ali organizacijo kolesarskih dirk, se je povezal z ameriškim olimpijcem, hitrostnim drsalcem, članom ameriškega olimpijskega komiteja in izvršnega direktorja ameriške kolesarske zveze Mikom Plantom.
Skupaj naj bi prevzela tehnično plat organizacije dirke, ki naj bi postala največji ameriški kolesarski dogodek in največji tekmec Dirke po Franciji.
Desetdnevna dirka Tour de Trump je prvo izvedbo doživela maja 1989. Foto: Donald West/Wikipedia
Težave že pred prvo izvedbo
A stvari so se zapletle že na začetku. Bolje rečeno, že pred začetkom. Prva težava je bila prevelika podobnost imenu že obstoječe dirke.
Tour de Trump je preveč spominjal na Tour de Rump, lokalno kolesarsko dirko v Aspenu, v ameriški zvezni državi Colorado, ki je bila na koledarju že leto pred Trumpovo. Organizatorji dirke Rump so na precej vzvišeno pismo Trumpovih odvetnikov, naj v izogib težavah hitro zamenjajo ime, brezbrižno, a dokaj pogumno, odgovorili z naslednjimi besedami: Mi smo majhna, lokalna dirka, pustite nas pri miru.
Mimogrede, dirka obstaja še danes.
Na 1. dirki Tour de Trump že osem profesionalnih ekip
Dirka Tour de Trump je luč sveta ugledala 5. maja 1989, koledarsko lepo umeščena med Dirko po Italiji in Dirko po Franciji.
Najbolj zveneče ime na krstni izvedbi dirke Tour de Trump je bil Greg Le Mond, trikratni zmagovalec Dirke po Franciji in eden največjih ameriških kolesarjev vseh časov. Imela je deset etap v skupni dolžini 1.347 kilometrov in je vodila čez pet vzhodnih ameriških držav.
Štart prve etape je bil v Albanyju, cilj pa pred Trumpovo igralnico v Atlantic Cityju.
Na dirki je nastopilo osem profesionalnih in 11 amaterskih ekip, med njimi tudi ekipa z imenom Sauna Diana, ki jo je sponzorirala nizozemska javna hiša, kar je v ameriški javnosti zbudilo precej negodovanja.
Tekmovanja sta se udeležila tudi sloviti LeMond, ki se je takrat vračal po poškodbi, in Andrew Hampsten, zmagovalec Dirke po Italiji (1988) in najboljši mladi kolesar na francoskem Touru (1986), med vidnejšimi ekipami pa najdemo Lotto, Panasonic, PDM, na štartu pa so bili tudi kolesarji sovjetske reprezentance.
Dodatni motivator za njihov nastop je bil precej visok nagradni sklad (250 tisoč ameriških dolarjev ter dodatnih 50 tisočakov za zmagovalca), ki se je lahko kosal s tistim na Touru.
Namesto navijačev ob trasi protestniki
Dirka je hitro postala glavni kolesarski dogodek v ZDA, a Trumpova pojava je postajala vse večja težava.
Že ob koncu 1. etape prve izvedbe dirke so na nekaterih krajih namesto kolesarskih navdušencev ob trasi stali Trumpovi nasprotniki in skandirali s transparenti, na katerih so bili izpisani slogani, kot so Boj proti Trumpizmu (Fight Trumpism), U***** jupijevska smet (Die Yuppie $cum) in Umetnost pogajanj - Bogatejši so še bolj bogati (The Art of the Deal = The Rich Get Richer), s katerimi so se norčevali iz kontroverznega Trumpa.
Ameriški mogotec, danes predsednik ZDA, se je tistega leta spopadal s precejšnjimi težavami zaradi neplačevanja davkov, grozil mu je celo stečaj. Javnost je bila skrajno nezadovoljna z njegovimi sumljivimi posli in je to izkazovala tudi s protesti ob progi.
Norvežan iz ameriške ekipe
Kot zmagovalec prve izvedbe dirke Tour de Trump se je v zgodovino zapisal Norvežan Dag-Otto Lauritzen iz ameriške ekipe American 7 Eleven, čeprav bi se lahko razpletlo drugače.
Wie herken je op de foto? #quiz #TourdeTrump
— Sporza 🚴 (@sporza_koers) November 3, 2020
1️⃣ ❓
2️⃣ Eric Vanderaerden
3️⃣ Donald Trump
4️⃣ ❓
5️⃣ ❓ pic.twitter.com/ScdqujxFrG
Še pred zadnjo etapo, kronometrom, je namreč kazalo, da bi skupna zmaga lahko pripadla belgijskemu kolesarju Ericu Vanderaerdenu, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja v očeh belgijske javnosti veljal za naslednika legendarnega belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa, in bi kot specialist za kronometer moral nadoknaditi zaostanek 40 sekund za takrat vodilnim Norvežanom.
Vanderaerden, zmagovalec štirih etap na prvi Trumpovi dirki, se je pogumno zapeljal na traso in slepo sledil motorju organizatorja. Ko je ta kar naenkrat zapeljal s trase, mu je Belgijec sledil in ko je opazil, da je motorist storil napako, posledično pa tudi on, je bilo prepozno. Zmaga je splavala po vodi, Vanderaerden je bil skupno tretji.
Pozneje se je govorilo, da je šlo za sabotažo organizatorja, ki ni želel, da bi na prvi izvedbi dirke zmaga pripadla kolesarju, ki ni Američan, niti ni član ameriške ekipe. Na koncu je zmagal Lauritzen, torej Norvežan, ki je vozil za ameriško ekipo.
Tour de Trump postane Tour DuPont
Organizator se je zato po dveh sezonah odločil, da se izogne škandalom in slabi volji (poslovne in ljubezenske afere Trumpa so na dirko metale slabo luč ter jezile predvsem kolesarje iz Evrope) ter poišče drugega sponzorja.
Dirka je svojo pot naslednjih pet let nadaljevala pod imenom Tour DuPont, kar je tudi ime podjetja, ki je postalo novi glavni sponzor dirke.
Lance Armstrong je leta 1993 na dirki Tour DuPont, naslednici dirke Trump, dosegel dve etapni zmagi.
Tudi takrat so se dirke udeležila pomembna kolesarska imena. Takrat 22-letni Lance Armstrong (Motorola) se je leta 1993 dvakrat vpisal med etapne zmagovalce dirke.
Postane najvišje rangirana dirka izven Evrope
Leta 1996 je Mednarodna kolesarska zveza dirki dvignila rang v 2.1, kar je pomenilo da je Tour DuPont postal najvišje rangirana dirka izven Evrope in prva severnoameriška etapna dirka s tako kategorizacijo.
Ko se je leto pozneje glavni sponzor zaradi različnih afer umaknil z dirke, je ta dokončno ugasnila.
Kljub temu, da je pri svoji prvi izvedbi dirka naletela na mešan odziv javnosti in da je bilo navijaške podpore precej manj kot na dirkah v Evropi, je dirka predstavljala pomemben kamenček v mozaik ameriške kolesarske zgodovine.
Nekdanji prvi mož ameriške kolesarske zveze Derek Bouchard-Hall je priznal, da je imela velik vpliv na priljubljenost kolesarstva med Američani.
3