Tadej Pogačar
Ponedeljek, 29. 9. 2025, 4.00
1 minuta
Pogled strokovnjaka
Tomaž Poljanec: Tadej Pogačar je spremenil kolesarstvo. Fantastičen je!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
"Tadej spremenil kolesarstvo. Zdaj tudi 270 kilometrov dolge dirke ni več dolgčas gledati."
Nedeljsko cestno dirko članov na svetovnem prvenstvu v Ruandi in novo veličastno zmago Tadeja Pogačarja je čustveno pospremil tudi Tomaž Poljanec, eden od športnih direktorjev iz zgodnjega obdobja Gorenjčeve kariere. "Kaj reči? Zdaj pa morda res lahko rečemo, da je največji vseh časov. Fantastičen je!" je bil navdušen športni direktor ljubljanske ekipe Pogi Team Gusto Ljubljana.
1. Kako je Tadej Pogačar ubranil naslov svetovnega prvaka?
2. Kaj je Tadej Pogačar povedal po epski predstavi v Kigaliju?
3. Kaj je tako razjezilo Remca Evenepoela?
4. Kaj sporoča Primož Roglič?
5. Tadej Pogačar v nadvse elitnem krogu
6. Razočarani Remco si je želel več
7. Selektor Murn ponosen na ekipo
"Zdaj pa morda res lahko rečemo, da je največji vseh časov. Fantastičen je! Dejansko je Tadej spremenil kolesarstvo. Zdaj tudi 270 kilometrov dolge dirke ni več dolgčas gledati. Včasih si lahko tri četrtine dirke zamudil, pogledal le zadnjo uro, pa si videl vse. Zdaj pa … Zdaj pa tega ne moreš, moraš biti pravočasno pred televizijskim zaslonom," se je smejalo kolesarskemu strokovnjaku Tomažu Poljancu, ki je veličastno zmago Tadeja Pogačarja na svetovnem prvenstvu v Kigaliju v Ruandi pospremil čustveno, saj sta v klubu Ljubljana Gusto Xaurum sodelovala že leta 2018, v začetku Pogijeve veličastne kariere. Leto kasneje je namreč mladi as s Klanca pri Komendi prestopil med profesionalce in začel pisati neverjetno zgodbo pri UAE Emirates.
Včasih so tako dirkali le mladinci
Tomaž Poljanec: "Uživam v vsaki minuti Tadejevega dirkanja. Pravi privilegij ga je spremljati."
Od takrat je Pogačar postal najboljši kolesar generacije in piše zgodovino. Včeraj je še drugič zapored postal svetovni prvak. Odločilni napad je sprožil 104 kilometre pred koncem dirke in spet osupnil kolesarski svet.
A vendarle ne tako kot lani v Zürichu s stokilometrskim napadom. Očitno smo od Pogačarjevih čarovnij že malo razvajeni. "Včasih so bile takšne le mladinske dirke, ko je šlo takole na polno vse od štarta. Na članskih dirkah pa so takšne stvari počeli le kakšni bolj eksotični kolesarji, ki so si privozili tudi po deset, dvajset minut prednosti, pa jim to večinoma ni pomagalo. Spomnim se Avstralije 2011, ko so imeli ubežniki več kot 20 minut prednosti, pa so jih skoraj ujeli na krogih. Tokrat pa … Niso se nič kaj počasi vozili, je šlo kar hitro vse od štarta. Nekateri eksoti so poskusili, pa hitro odpadli, skupina, ki se je znašla spredaj, pa ni bila kar tako. V njej niso bili ravno levi kolesarji. Ampak kot je Tadej tudi sam poudaril, proga je bila dejansko namenjena njemu," pravi Poljanec.
Bi bil Remco brez težav večji izziv?
Pogačar je zmagal z minuto in 28 sekundami prednosti pred velikim belgijskim rivalom Remcom Evenepoelom. Ta je imel v zaključku dirke nemalo težav, dvakrat je celo menjal kolo, bil videti že mentalno zlomljen, a je nazadnje le našel nov val energije in motivacije ter sam sledil slovenskemu šampionu.
Bi lahko morda, če ne bi imel težav s kolesom, še bolj resno izzval Pogačarja? "Jaz mislim, da ne. Mislim, da ne. Sicer ne vem, ali je tam pri vzponu na Monte Kigali spustil zaradi težav s kolesom, ampak ni bilo videti tako. Meni se je zdelo, kot da ni mogel slediti. In če ni mogel slediti tam, v ključnem trenutku dirke, potem ne verjamem, da bi se lahko razpletlo prav dosti drugače. Res mu je trasa po tistem klancu veliko bolj ustrezala, ampak … Ne vem, ampak ne verjamem. Skoraj prepričan sem, da ne," meni naš sogovornik.
Odločilno Pogačarjevo pospeševanje na vzponu na Monte Kigali:
Tadej Pogačar makes a move 💥
— UCI (@UCI_cycling) September 28, 2025
Juan Ayuso 🇪🇸 the only rider that can match him and go with the acceleration.
100km to go 🏁 with Isaac del Toro 🇲🇽 now trying to get across. #Kigali2025 pic.twitter.com/9LqX8G1nTC
"Tadej se je že dokazal, del Toro in Ayuso pa še ne"
Prav na gori Kigali, na odločilnem delu dirke je Evenepoel popustil, v ospredju pa so se znašli trije kolegi iz ekipe UAE Team Emirates – XRG, Pogačar, Mehičan Isaac del Toro in Španec Juan Ayuso. Pomislili bi lahko, da je bila to harmonična družba starih prijateljev, a vemo, da se Ayuso v ekipi ni najbolje znašel in jo razočaran zapušča po koncu te sezone. Tudi mladega Španca, ki je nato popustil na naslednjem vzponu, Mur de Kigali, mnogi ne bodo ohranili v najlepšem spominu. Je bilo morda kakšne tovrstne napetosti med kolesarji zaznati tudi na svetovnem prvenstvu, ko so nosili drese svojih nacionalnih reprezentanc?
Del Torov napad na Mur de Kigali:
The moment Isaac del Toro 🇲🇽 makes light work of the cobbles, and dispatches Juan Ayuso 🇪🇸 in the process
— UCI (@UCI_cycling) September 28, 2025
The Spanish rider is now back with the chaser, +0:43.
But now it looks like del Toro is cracking, with Pogačar looking back and waiting for him. #Kigali2025 pic.twitter.com/1YEc6owJZp
"Ayuso je pač vroč mladec. On je že kakšno leto nazaj govoril, da bo on Pogačar in bi morali vsi preostali delati zanj. Pa ni ravno tako, kajne. Situacija pa je bila sicer daleč od tega, da bi bila slaba, ustrezala je vsem trem. Je pa zdaj tako ... Tadej je že dokazal, da lahko dirka 270 kilometrov, Ayuso in del Toro pa še ne. Ayuso niti na Mur de Kigali ni mogel slediti, del Toro pa je imel najbrž res kakšne želodčne težave, kar se pa pač zgodi. Čisto mu verjamem. Izgledal pa je močan in medaljo bi mu v resnici zelo privoščil, ker mi je všeč kot kolesar. Tudi od njega lahko še veliko pričakujemo. Mislim, da je zelo v redu fant, srčen, priljubljen v ekipi, še veliko bomo slišali o njem," pravi Poljanec.
Kaj se je dogajalo z Avstralci?
Jai Hindley se je nekaj časa še držal v Evenepoelovi skupini, nato ga je zmanjkalo.
Še enega kolesarja je imel pod svojim okriljem in to avstralskega. Leta 2016 je bil Poljanec generalni direktor ekipe Attaque Team Gusto, zanj je dirkal tudi Jai Hindley. Ta je bil včeraj najbolje uvrščeni avstralski kolesar in to šele na 16. mestu.
Kaj se je dogajalo s sicer poskočnimi kolesarskimi kenguruji? "Pač, dirka je bila tako težka, da jih je enostavno odrezalo. Ko sem Jaija videl spredaj, sem bil vesel, pomislil sem, da mu bo pa mogoče uspelo priti do medalje, pa se je izkazalo, da ne. Kot še mnogim. Dobro, poskusili so, niti niso bili slabi, nekako do delali dirko, na koncu pa jih je vse odrezalo. No, saj je bil tudi Tom Pidcock dolgo spredaj, pa ga je nato pobralo in je nazadnje šprintal z Rogličem za deseto mesto."
"To je sanjsko, uživajmo v tem, dokler traja!"
Naporno dirko je končalo le 30 od 165 kolesarjev na štartu, le Slovenija, Italija, Francija, Španija, Norveška in Avstralija so imele po dva kolesarja v cilju. "In še to je treba poudariti, mi smo imeli prvega in enajstega na dirki! Ni prav veliko nacij, ki so končale tako visoko. To je res fantastičen uspeh. Veste, jaz izhajam iz jugoslovanskega kolesarstva, razvoj slovenskega spremljam od samega začetka, z ničle. Ko se je ustanovila slovenska zveza, nismo imeli nič. Ko smo šli na kakšno mednarodno dirko, smo bili veseli, če jo je kdo od naših sploh končal. Zdaj pa smo najboljši na svetu ... To je sanjsko, uživajmo v tem dokler traja!" je bil čustven naš izkušeni sogovornik.
"Kot da ne bi imeli v Sloveniji samo 30 članov, dirkamo kot bi jih imeli tri tisoč."
"Dirkamo kot bi imeli tri tisoč članov"
Odlično se je odrezala celotna slovenska ekipa, vseh devet kolesarjev. Vsak je svojo nalogo izpolnil odlično, slovenska reprezentanca je v začetku nadzorovala dogajanje in odgovarjala na napade Belgijcev. Poljanca je navdušila robustnost in enotnost slovenske vrste.
"Mislim, da je tudi Tadej tak karakter, da zna fante povezati. Mislim, da je vzdušje v reprezentanci dobro, da fantje točno vedo, zakaj so tam in kaj morajo narediti. Tukaj sploh ni nobene dileme. In če imaš takšnega liderja kot je Tadej, tudi preostali fantje dajejo vse od sebe. Samo pohvala celotni ekipi. Ni bilo trenutka na dirki, ko bi lahko rekel, da je bilo nevarno. Res super. Konec koncev je tudi Roglič dobro oddelal svoj del, dokler je lahko. Če bi se karkoli zgodilo Tadeju, smo imeli tam še nekoga, ki bi lahko reševal stvari. Res odlično, sploh glede na to, kako majhni smo in da v resnici že težko sestavimo močno devetčlansko reprezentanco. Izgledali smo pa kot Belgijci ali Francozi. Kot da ne bi imeli v Sloveniji samo 30 članov, dirkamo kot bi jih imeli tri tisoč. In to ob tem, da je v Ruandi manjkal Jan Tratnik, ki bi bil eden ključnih Tadejevih pomočnikov."
Ruanda in predvsem tamkajšnji navijači navdušili
Ruandski navijači so navdušili.
Kaj pa lahko rečemo o Ruandi kot gostiteljici prvenstva? Visoka nadmorska višina, vlaga, vročina, obenem pa fenomenalno navijaško vzdušje. Naj Mednarodna kolesarska zveza (UCI) še naprej "eksperimentira" s takšnimi prizorišči?
"Jaz tam nisem bil in mi je zelo žal. Tale Ruanda izgleda kot zadetek v polno. Take množice ob cesti, nasmejane, vesele in navijaško razpoložene ne vidiš nikjer drugje kot v teh najbolj kolesarsko razvitih evropskih državah. Po drugi strani pa sem bil s kar nekaj ljudmi v stiku iz Ruande in ne samo Slovenci, pa nisem slišal ene same pripombe, da bi bilo karkoli narobe. Celo nasprotno, slišal sem, da je to eno najboljših prvenstev sploh.
Iz organizacijskega vidika, seveda, pustimo zdaj logistiko, ki pa je za takšna potovanja vendarle zahtevna. Za nas je s to Tadejevo medaljo to prvenstvo v vsakem primeru zlato, nekateri pa bodo najbrž iskali probleme in se pritoževali. Ampak očitno je UCI, kolikor koli ga že kritiziramo in priznam, da ga včasih tudi sam, s to izbiro povlekel krasno potezo. Bilo je zelo lepo za pogledati, vse skupaj je izgledalo fantastično. Sam sem navdušen. Res pa je, da ljudem, ki so se ukvarjali z logistiko, niti približno ne zavidam, verjamem, da je bila zanje to nočna mora," se je še navdušeno razgovoril Poljanec.
Pogačar se požvižga na vzorce, želi si zmage na Milano - Sanremo
Pogačar si močno želi zmagati na klasiki Milano - Sanremo.
In Pogačar? Bo tudi na svetovnih prvenstvih zbral rekordno število zmag? Izgleda, da si gorenjski kolesarski fenomen želi vse. Je morda že leta 2018 v ljubljanski ekipi kazal ta morilski tekmovalni instinkt?
"Ne gre za to, da hoče vse," pravi naš sogovornik in nadaljuje: "On ima kolesarstvo preprosto rad, v njem uživa in določene cilje si je začrtal že kot deček. Verjetno si je že pri 15 letih zadal, da si želi zmagati na klasiki Milano – Sanremo, ne glede na to, ali mu trasa ustreza ali ne. To je njegova priljubljena dirka in želi si jo dobiti. Verjamem, da bo še poskušal in skoraj ne dvomim o tem, da mu ne bo uspelo. Tako kot mu je uspelo na Flandriji. In tudi zaradi tega mi je izredno všeč. Ne sledi tistim nepisanim vzorcem. Včasih smo rekli, čakati moraš do takrat in takrat, preden napadeš. On se na te stvari ne ozira. Govori se, da on ni kolesar za Milano – Sanremo, naj raje poskusi kaj drugega. Ampak ne gre za to.
Ne bom rekel, da je obremenjen s tem, ali požrešen, da mora vse zmagati, ampak rad ima te izzive. Rad dirka in dokler bo v tem užival, bo to počel in to bo počel zelo dobro. Ne verjamem pa, da bo kariero vlekel v nedogled. Zase lahko rečem samo, da uživam v vsaki minuti njegovega dirkanja. Pravi privilegij ga je spremljati."
