Sobotni intervju
Tadej Pogačar
Sobota, 21. 11. 2020, 4.11
10 mesecev, 2 tedna
Sobotni intervju
Tadej Pogačar: Vsi smo vedeli, kaj pričakujemo, ampak obrnilo se je tako, kot se je #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,89
7
"Vsak mi pove, da mi zmago na Touru privošči, a je ni pričakoval. Tega se tudi sam zavedam. Vsi smo vedeli, kaj pričakujemo, ampak obrnilo se je tako, kot se je in na koncu smo bili vsi skupaj zelo presenečeni."
Tadej Pogačar, številka dve na svetovni kolesarski lestvici, se je po svojem največjem uspehu, zmagi na najbolj cenjeni kolesarski dirki, francoskem Touru, še kako zavedal razdeljenosti slovenskih navijačev. Komentarji na spletu so pač neusmiljeni. Kako se ga je dotaknil zanj ne vedno ugoden odziv slovenske javnosti, kakšen je njegov odnos s Primožem Rogličem in kako gleda na dopinške obtožbe, ki jih je deležen sleherni kolesarski šampion?
Trenutek zmagoslavja na Elizejskih poljanah v Parizu.
Tadej Pogačar že nekaj let prehitro preskakuje stopnice v svojem kolesarskem razvoju.
Lani naj bi kot novinec v ekipi svetovne serije, na svoji prvi tritedenski dirki, španski Vuelti, samo okušal tekmovalni napor, ki ga prinaša 21-dnevna dirka, na koncu pa pristal na tretji stopnički zmagovalnega odra, odet v belo majico najboljšega mladega kolesarja. Tudi letos naj bi na Touru predvsem nabiral izkušnje, na koncu pa je pobral vso smetano najbolj gledane in najbolj cenjene dirke v sezoni.
Na Elizejskih poljanah tokrat izjemoma opustelega Pariza je (takrat še) 21-letnik poziral s kar tremi majicami, tudi rumeno, najbolj cenjeno relikvijo v svetu kolesarstva.
Dva meseca po koncu Toura in še malo več od kronometra, ki je spravil v obup navijače Primoža Rogliča, Pogačarjeve pa v ekstazo, smo z mladim kolesarjem s Klanca pri Komendi potegnili črto čez koronasezono 2020. Ta bo brez dvoma spremenila njegovo kolesarsko oz. kar življenjsko pot, pa čeprav sam za zdaj razlik, razen v krepko povečanem zanimanju za intervjuje ter sodelovanja pri tem in onem, niti ne občuti.
Na dan objave intervjuja bo Pogačar pedala obračal v dobrodelne namene. V sklopu dobrodelne akcije Breitlinga, švicarskega proizvajalca ur (Pogačar je velik ljubitelj ur, prestižno uro Breitling Endurance Pro je nosil tudi na Touru), ki podpira humanitarni projekt južnoafriške neprofitne organizacije Qhubeka, ta želi otroke iz držav tretjega sveta opremiti s kolesi, bo prevozil najmanj 100-kilometrsko traso. Vabi vas, da storite podobno.
Tadej, kako preživljate obdobje brez tekmovalnih izzivov? Zdaj je čas za počitnice, ni tako?
Z Urško sva teden dni preživela na počitnicah v Dubaju, malo sva se vozila s kolesi, ta teden pa že začenjam s treningi.
Če bi vas kdo povabil na vožnjo z električnim kolesom, kaj bi mu odgovorili? Je vožnja z e-bikom za poklicnega kolesarja v prostem času grešno dejanje ali sprejemate tudi tovrstno kolesarjenje?
Da, seveda. Priznam, da se mi je v mlajših letih to zdelo butasto, danes pa se mi zdi to zelo dobra zadeva. Hitreje prideš od točke A do B, če moraš pohiteti, super je tudi za starejše. Mislim, da je super zadeva. Tudi sam sem ga enkrat že preizkusil in je bilo kar precej zabavno.
Sezono 2020 je končal s 3. mestom na enodnevni klasiki Liege-Bastogne-Liege. Zmaga je pripadla Primožu Rogliču.
Sezono ste končali v začetku oktobra, s klasiko Liege-Bastogne-Liege in 3. mestom, izpustili pa Dirko po Flandriji in Dirko po Španiji, kjer ste lani prvič nase opozorili tudi najširšo javnost. Vam je bilo kaj žal, da ste predčasno zaključili sezono? Ste se za to potezo odločili sami ali je šlo za strokovno odločitev vaše ekipe z namenom, da se vas ne preforsira v tej že tako nenavadni sezoni?
Niti se mi ne zdi, da sem veliko zamudil. Na sporedu sta bili še dve klasiki in Vuelta. Načrte smo izpolnili.
V planu smo si zadali, da odpeljemo eno tritedensko dirko in ne dveh, tudi če bi bila sezona normalna. Glede na to, da je bila sezona v drugem delu že tako zelo natrpana, mislim, da smo sprejeli pravilno odločitev, da sem odpeljal samo Tour in ardenske klasike.
VIDEO: Tadej Pogačar o razdeljenosti Slovenije, komentarjih na spletu in Sloveniji kot kolesarski velesili
O vaši zmagi na Touru je bilo povedanega in napisanega že ogromno. Priznali ste, da ste glede zmage, ki je na nek način še kako zadevala Primoža Rogliča, saj ga je pred znamenitim kronometrom na predzadnji dan dirke večina že razglasila za zmagovalca, imeli mešane občutke. Kdo je bil najbolj presenečen nad vašo končno zmago?
Ne vem, mislim, da kar jaz.
Vsak mi pove, da mi zmago privošči, a je ni pričakoval.
Tega se tudi sam zavedam. Vsi smo vedeli, kaj pričakujemo, ampak obrnilo se je tako, kot se je in na koncu smo bili vsi skupaj zelo presenečeni.
Med najbolj srečnimi je bil vaš športni direktor Allan Peiper, ki je dejal, da je vaša zmaga na Touru drugi najsrečnejši dan v njegovem življenju. Takoj po rojstvu sina in ta izjava je kar zgovorna.
Res, Allanu Peiperju gre toliko zahval, da težko povem. Name je naredil res velik vtis.
Lani je prebolel raka na prostati in se po tem uspel vrniti. Res je zelo zagrizen športni direktor. Lahko rečem, da sem imel srečo, da je bil z nami na Touru.
💛💛💛 ”You won the stage and all.” A hug between our Sport director @AllanPeiper and @TamauPogi after today’s stage #TDF2020.
— @UAE-TeamEmirates (@TeamUAEAbuDhabi) September 19, 2020
Well done mate!#UAETeamEmirates #RideTogether pic.twitter.com/DoWyDm6sHV
Posnetki po vaši zmagi na kronometru so dajali slutiti, da vas res zna spodbuditi, da je zelo očetovski …
Res je, tudi ko smo v vetrovni 7. etapi naredili napako in močno zaostali, je bil sicer oster, to razumem, to je njegova služba. Stvari pove tako, kot so …
A dejstvo je, da če imamo mi do njega spoštovanje, ga ima tudi on do nas in tako vse skupaj lažje teče, tudi kadar se dogajajo napake, pa tudi takrat, ko se zmaguje.
"S Primožem ostajava v enakem odnosu kot prej."
V kakšnih odnosih sta s Primožem Rogličem? Tudi o tej temi je bilo že veliko napisanega, pa vendar. Kdo izmed vaju se je bolj trudil, da bi odnos ostal tak, kot je bil pred vašo zmago na Touru? Je bila pobuda bolj na vaši strani?
To je šport in v vsakem športu sta običajno na koncu dva nasprotnika in večkrat se zgodi, da so največji nasprotniki tudi zelo dobri prijatelji.
Mislim, da v najinem odnosu ni nobene razlike, je pa res, da so nekateri, tudi mediji, naju in Slovenijo razdelili na dva dela, ampak tako je, glede tega ne moremo storiti ničesar.
Midva s Primožem se zaradi Toura ne bova gledala grdo, ampak ostajava v enakem odnosu kot prej.
Že sami ste omenili razdvojenost Slovenije ob razpletu Toura. Ste to sami občutili, ste o tem brali, so vam o tem govorili drugi? Tudi vaš oče Mirko Pogačar je v intervjuju za revijo Ona Plus izjavil, da se vam je po zmagi na Touru zgodila krivica. Da bi bila Primoževa zmaga v očeh Slovencev 1a, vaša pa samo 1b za pol Slovenije. Kakšen je vaš pogled na vse to?
Da, to sem tudi sam občutil. Ne morem si pomagati, da ne bi prebiral člankov in komentarjev na spletu.
Komentarjev na spletu zaradi duševnega miru ne gre prebirati.
Saj me ne ganejo, so mi pa dali vedeti, kakšno je stanje.
Je pa po drugi strani res, da zdaj več Slovencev spremlja kolesarstvo in tudi to je nekaj pozitivnega, pa čeprav so ljudje zaradi njega razdeljeni med mano in Primožem.
Sam sicer mislim, da se je stanje zdaj že nekoliko umirilo in da bo bo vse skupaj pomenilo samo to, da bo Slovenija v prihodnjih letih samo še bolj kolesarska država.
Je res, da ste po zmagi dobivali grozilna sporočila?
Ne da bi vedel, niti ne vem, zakaj bi jih. So pa definitivno bili kakšni nesramni komentarji, kar glede na zgodovino kolesarstva povsem razumem.
Pa vendar sem bil takrat, ko so se dogajale slabe stvari, še zelo majhen in nisem niti vedel, kaj kolesarski šport sploh je.
Ampak razumem ljudi. Težko dojamejo ali sprejemajo in težko pozabijo na Armstronga in podobne.
Zdaj govorite o dopinških grehih iz pretekle kolesarske zgodovine. Vas povezovanja z dopingom prizadanejo? Pri zmagovalcih Toura se temu verjetno ne bo mogoče izogniti.
Ne, me ne prizadanejo. Ravno zadnjič sem gledal najnovejši dokumentarni film o Lanceu Armstrongu … Res je lagal ljudem, ki so mu verjeli na vsako besedo in zaradi te preteklosti je zdaj težko spet zaupati šampionom in herojem. Je pa obupno, kaj vse so počeli.
"Ljudje zaradi preteklosti v kolesarstvu težko zaupajo šampionom in herojem."
Vrniva se v sedanjost. Letošnja sezona, to kar naprej ponavljamo, je res nenavadna. Sami ste že konec februarja na Dirki po Združenih arabskih emiratih občutili, kaj približno nas čaka. Dirka je bila zaradi okužb z novim koronavirusom ravno v vaši ekipi prekinjena, kolesarji ste v hotelu preživljali karanteno. Kaj ste si takrat mislili o vsem skupaj? Ste tako kot večina verjeli, da gre za virus nekje daleč stran, ki se nas ne tiče, ali ste se že takrat zavedali resnosti situacije?
Mislim, da smo se že takrat zavedali resnosti situacije. Osem oseb iz naše ekipe je zaradi koronavirusa pristalo v bolnišnici, dva celo na kisiku, tako da smo takoj vedeli, da s tem ni šale.
Ko to doživiš tako od blizu, se bolj zavedaš resnosti situacije, kot pa če samo prebiraš o tem, da virus kroži nekje na Kitajskem, in si misliš, da to ni nič takega. No, zdaj smo videli, kako hitro se je virus raznesel po vsem svetu.
Pa tudi že prej smo se zavedali, za kaj gre. V ekipi so nas stalno opozarjali na to, da se je treba paziti, da to ni hec.
Pogačar je letos preživel že tri karantene. Prvo že v začetku marca, na Dirki po Združenih arabskih emiratih, kjer je bilo kar osem ljudi iz njegove ekipe pozitivnih na novi koronavirus, dva sta pristala celo na kisiku.
Tudi za vami je vrsta testov na novi koronavirus? Ste bili že kdaj pozitivni?
Ne, še nikoli. Preverili smo tudi, ali imam v krvi protitelesa, pa se je izkazalo, da jih nimam, kar kaže na to, da očitno še nisem bil v stiku z virusom.
Kolikorat ste sicer že prestali test? Zdaj so verjetno že stalnica …
Res je, PCR testov sem zdaj res že vajen. Pred dirkami ga je bilo potrebno opraviti dvakrat, na Touru mislim, da štirikrat, že dan po Touru ponovno. Kar precej je tega.
Menda ni prav prijetno …
Ne, res ni, grozen občutek je. Spomnim se prvega testiranja na Dirki UAE, ko so mi kar solze pritekle … Res čuden občutek. Se pa navadiš.
Veš, kaj te čaka … In dobra plat je, da hitro mine.
Porinejo ti palčko noter in takoj ven. Par sekund in to je to. Nekateri jemljejo brisa iz obeh nosnic, nekateri samo iz ene, mi pa smo opravljali tudi teste, ko ti bris vzamejo iz žrela.
"Mislim, da res ni težava, da si nadenemo masko za v trgovino ali kaj podobnega, nekateri morajo v maskah oddelati osemurni delovnik ali celo več. Tisto je pa večji problem. Mislim, da se nam nad nošenjem mask res ni treba pritoževati."
Tudi zaščitnih mask ste se očitno navadili. Med Tourom je bilo kar nekaj govora o tem, da če si lahko Roglič in Pogačar po celodnevnih naporih takoj nadeneta masko in potrpežljivo odgovarjata na novinarska vprašanja, bomo pa tudi mi nekaj minut zdržali v njej.
Res je, navadiš se. Mislim, da res ni težava, da si nadenemo masko za v trgovino ali kaj podobnega, nekateri morajo v maskah oddelati osemurni delovnik ali celo več. Tisto je pa večji problem. Mislim, da se nam nad nošenjem mask res ni treba pritoževati.
Tudi karantene vam niso tuje. Prva kot omenjeno v Emiratih, druga v Monaku in potem še tretja v Sloveniji. Vas je skrbelo, da bo trud, ki ste ga vložili v pripravljalni fazi splaval po vodi? Ekipni zdravnik Iñigo San Millan je izjavil, da ste bili že maja tako pripravljeni, da vam je moral ukazati, da za teden dni odložite kolo.
Res je, za mano so tri karantene. Najprej dobrih 14 dni ali več v Emiratih, potem še dva tedna karantene v Monaku in potem še dva tedna ob prihodu v Slovenijo.
Malo me je res skrbelo, kako bo s formo, a navsezadnje smo bili vsi na istem, no, nekateri še na slabšem.
V Sloveniji smo lahko trenirali na prostem, kar v nekaterih drugih državah ni bilo mogoče. Vedel sem tudi, da dirk še ne bo tako kmalu na koledarju, zato sem lahko ohranil mirnost.
Zagon sezone ste dočakali doma, najprej na kriteriju Tadeja Pogačarja v Komendi, sledili sta dve dirki za državno prvenstvo, cestna preizkušnja s ciljem na Ambrožu pod Krvavcem in kronometer na Pokljuki. Menda ste že takrat začeli kovati taktiko za kronometer, ki je na koncu odločil o zmagovalcu na Touru. Kako ste se pripravljali? Ste sami verjeli, da lahko s kronometrom pripravite preobrat, glede na to, da do zdaj niste ravno sloveli kot izjemen kronometrist.
Kronometer je disciplina, v kateri se da precej napredovati in kronometrske etape so lahko zelo pomembne.
Če nič ne treniraš, ne napreduješ in lahko veliko izgubiš – odloča vse od kolesa, feltne, pozicije na kolesu in treninga te discipline – sam mislim, da smo v ekipi v tej disciplini naredili res velik korak.
Opravili smo več različnih testov za aerodinamiko … Skratka, v kronometru zdaj ne zaostajam več toliko.
Zelo pomembna je bila tudi menjava kolesa na prelomnici pred vzponom. Menda ste menjavo trenirali že pred državnim prvenstvom na Pokljuki.
Tudi ja, en dan pred kronometrom smo povadili menjavo in to obakrat res zelo lepo speljali. Tako na Pokljuki kot na Touru.
Je bil na Pokljuki z vami isti mehanik, ki vam je pomagal pri menjavi kolesa, kot na Touru?
To ne, smo pa bili z istim mehanikom kot na Touru tudi na pripravah, v sklopu katerih smo dva dni preživeli pod kronometrsko traso na La Planche des Belles Filles in vse skupaj potrenirali do potankosti.
Z ekipo UAE Emirates in življenjsko sopotnico Urško Žigart, prav tako kolesarko, na cilju letošnjega Toura v Parizu.
Se je za vas z zmago na Touru znotraj ekipe kaj spremenilo? Bi rekli, da vaša beseda v ekipi zdaj šteje več? Boste imeli več besede pri tem, katerih dirk bi se udeležili, katere pomočnike boste imeli?
Malo več besede imam, ne bi pa rad diktiral razvoja dogodkov, saj zaupam vodstvu ekipe. Vejo, kaj je zame najbolje in kaj zanje.
Te stvari bolj kot ne prepustim glavnim, saj oni najbolje vedo, kako in kaj. Jaz sem tu predvsem zato, da gonim kolo.
Eden tistih, ki so vam bili na Touru v največjo oporo je prav gotovo Jan Polanc. Pogodba pri UAE Emirates se mu izteče letos, lahko poveste, ali ostaja del ekipe, je v fazi dogovarjanja?
Mislim, da je že dogovorjeno, da ostaja, nisem pa povsem prepričan. Mislim, da Jan zelo paše v našo ekipo in skoraj stoodstoten sem, da bo tudi v prihodnji sezoni z nami.
Vi si seveda želite, da bi ostal?
Da in to vedo tudi v ekipi. Imajo ga zelo radi, je pa navsezadnje to njegova odločitev in mislim, da jo je že sprejel.
"Jan Polanc zelo paše v našo ekipo in skoraj stoodstoten sem, da bo tudi v prihodnji sezoni z nami."
Omenili ste, da vedno več Slovencev spremlja kolesarstvo, Slovenija je v zadnjih letih res postala kolesarska velesila, kar pa se na žalost ne odraža v mlajših selekcijah. Letošnje leto je bilo zanje že tako ali tako pogubno. Ostali so brez dirk, brez poligona za dokazovanje ekipam višjega ranga, kjer bi dobili priložnost za prestop v ekipo višje ravni. Imate kakšen nasvet, kako bi se ta uspešnost na rangu svetovne serije preslikala na nižjo raven?
Res je, težko je. Elitna scena je bila v tej sezoni zelo dobro speljana, so pa vsi pozabili na mlajše kategorije, na mladince, na dečke ...
Treba bo zagrabiti slovenske uspehe in z njihovo pomočjo izboljšati slovensko kolesarsko sceno, je pa to težko. Težko bo nadgraditi to, kar imamo.
Ne vem, zakaj se nič ne premakne in zakaj gredo slovenski klubi bolj kot ne v zaton, si pa seveda želim, da se to v naslednjih letih spremeni. Da se klubi poberejo in da v Sloveniji zgradimo dobro kolesarsko sceno.
Nimam pa recepta za to, kaj storiti, nisem strokovnjak.
Usmeriva se še v prihodnost. Traso prihodnjega Toura ste že opisali, pogrešate več gorskih ciljev. Ste že razmišljali, kako bo z olimpijskimi igrami? Med zadnjo etapo Toura in cestno dirko, ki bo v Tokiu na sporedu že dan po odprtju olimpijskih iger, bo samo šest dni. Se vam zdi, da boste lahko štartali na obeh frontah?
Štartal že, doseganje dobrega rezultata pa bo druga zgodba.
Tudi če Tour končaš z dobro uvrstitvijo in nisi preutrujen, teh šest dni še vseeno ni dovolj za regeneracijo in konkuriranje najboljšim na olimpijskih igrah.
Večja možnost je, da bo usklajevanje tega dvojega kar težava.
Že potovanje na Japonsko traja dolgo časa, tam bo klima drugačna, čakata nas velika vročina in vlažnost … Ne vem, je pa res, da bo za vse enako. Vsaj za vse tiste, ki bodo vozili tudi Tour. Mislim, da se bo šele po dirki pokazalo, kaj je bolje. Nastopiti samo na olimpijskih igrah ali oboje.
Med zaključkom Toura 2021 in olimpijsko dirko bo zgolj šest dni predaha.
Pride za vas v poštev tudi kronometer ali zgolj cestna dirka?
Ne vem točno, mislim, da bosta na kronometru lahko dva Slovenca, imam pa bolj v mislih cestno dirko. Ampak do takrat je še daleč …
Zaključiva s še eno temo, ki bo verjetno razdelila Slovenijo. Športnik leta 2020. Komu bi vi podelili ta naziv, če se ustaviva zgolj pri moški kategoriji?
Slovenski šport se je letos res razcvetel. Sam sicer bolj spremljam kolesarstvo in težko ocenim, koga bi izbral.
Je več vredna vaša zmaga na Touru ali Primoževa zmaga na Vuelti skupaj z zmago na prestižni enodnevni klasiki Liege-Bastogne-Liege?
Ja, ampak potem imamo še Tima Gajserja, pa Dončića ...
Pa Dragića …
… ja in še nekaj športnikov. Bo kar zanimivo.
Boste razočarani, če v izboru ne boste zmagali?
Ne, ne bom.
7