Sobotni intervju
Primož Roglič
Tour de France
Sobota, 19. 9. 2020, 4.00
9 mesecev
Sobotni intervju: Boštjan Mervar
Verjel je v Rogliča #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,73
5
Boštjan Mervar je s Primožem Rogličem sodeloval tri leta pri Adrii Mobilu.
Če se ne bo pripetilo kaj nepredvidljivega, potem bo Primož Roglič že danes po kronometru postal kralj Dirke po Franciji, pa čeprav bo v nedeljo še zadnja etapa, ki je po tradiciji namenjena paradi šampionov. In na njegovi zelo kratki kolesarski poti je imel pomembno vlogo tudi Boštjan Mervar – prva tri leta ga je učil kolesarskih veščin pri Adria Mobilu in se z njim veselil uspehov.
Boštjan Mervar je bil eden tistih strokovnjakov, ki je skrbel za preobrazbo Primoža Rogliča iz sveta smučarskega skakalca v kolesarstvo. Nekdanji kolesar je svojo aktivno športno pot končal leta 2007, ko je Roglič na mladinskem svetovnem prvenstvu skupaj z Mitjo Mežnarjem, Jurijem Tepešem in Robertom Hrgoto osvojil zlato ekipno medaljo.
Šest let pozneje sta se njuni poti združili. Takrat je namreč Primož presedlal v profesionalne kolesarske vode, njegov trener pa je bil sprva prav Mervar, ki je takrat opravljal funkcijo športnega direktorja in trenerja ekipa. V veliko zadovoljstvo mu je, da je pomagal slovenskemu kolesarskemu šampionu na njegovi poti do zvezd.
V kakšno zadoščenje vam je, da ste v mozaik Primoža Rogliča svoj del postavili tudi vi? Vendarle ste bili od 2013 do 2015 njegov trener v največjem slovenskem klubu Adria Mobilu.
Zagotovo mi to veliko pomeni. Že to, da ga poznam in da sem mu lahko pomagal pri kolesarskem razvoju, ki je videti kot nekakšna pravljica, mi je nekaj posebnega.
A na začetku ni bila pravljica …
Zagotovo ne. To je eden od najtežjih športov. Bili so grenki trenutki, padci. To je del vrhunskega športa. S tem vsi živimo.
Vsi sobotni intervjuji
Na predstavitvi ekipi Adrie Mobila leta 2014. Mervar skrajno desno, Roglič tretji z desne.
Kaj ste sploh pričakovali, ko je leta 2013 začel profesionalno pot pri Adrii Mobilu, vi pa ste bili trener osrednje članske ekipe?
Vsi smo imeli vprašaj, kaj lahko od njega pričakujemo. Roko na srce, moj sin zdaj več ve o kolesarstvu, kot je Primož takrat. Pa je star 10 let. Tudi glede taktike. Dali smo mu priložnost. Marsikateri drug ne bi tako hitro taktično prišel notri. Vse je hitro osvojil. Odprt je bil. Hitro se je vklopil v ekipo, čeprav ni bilo vse samoumevno. Tudi ko je na treningu pometel z njimi, so sprva še vedno govorili, kaj bo ta "kavbojc". V bistvu je bil res. Nekaj koles nam je prvo leto razbil. Enega že drugi dan.
Zato, ker je bilo tovrstno treniranje zanj povsem drug šport?
Veliko je tvegal. Ko je v Poreču padel in si razbil glavo, je bila to posledica njegove napake. Pri spustu s hitrostjo 70 km/h je sredi skupine pogledal nazaj, koliko jih je še za njim, in se je logično zapel nekomu v kolo. A si je vse to zapomnil. Spomnim se pa denimo dirke Coppa Bartoli, na kateri je bil z enim kolesarjem v begu in sta prišla na vrh klanca skupaj. Minuto sta imela prednosti. Ko se je dolina končala, je imel Primož dve minuti naskoka. Zadaj je lovilo moštvo Skyja (zdajšnji Ineos Grenadiers). Dolina je bila, sneg se je talil in na asfaltu so bile mokre lise. Slabo mi je postajalo, ker so govorili, da Primož ne bo prišel cel dol. Nato je bil desno gor ovinek in pet kilometrov strmega klanca. Na vrhu so ga sicer ujeli, na cilju pa so nas spraševali, kakšne gume imamo. Naslednje leto je imel Sky Continental gume kot mi.
Verjel je v Rogliča, da bi lahko nekoč uspeh v kolesarstvu.
Ali je veljal za povsem neustrašnega?
Takrat gotovo, zdaj se zaveda, da ima v ekipi odgovornost, če bi šel na glavo. Ne gre tako na glavo pri spustih, kot je šel denimo pred dvema letoma na Touru.
Kakšen je bil sicer na treningih? Ali je naredil vse, kar je moral?
Kakršnikoli načrt je dobil, ga je izpolnil. Tudi če bi imel napačen plan, bi bil dober. Tudi za Pogačarja sem slišal, kako trenira: kratke treninge, intenzivne, gas do konca, nobenih intervalov. Drugi, če bi tako trenirali, bi bili na primer zanič ali skurjeni.
Omenili ste Pogačarja in verjetno tudi vi pred leti niste pričakovali, da bo imela Slovenija zdaj osrednja kolesarja na znameniti Dirki po Franciji?
To je splet, slučajnost. Sreča je, da je denimo Pogačar sploh začel kolesariti. Lahko bi treniral nogomet ali kaj drugega. To je splet okoliščin. Enako je denimo pri Primožu, ko je padel v Planici. Če ne bi, bi bil pa morda zdaj svetovni prvak v skokih. Pred dvema letoma ne bi mislil, da bi lahko prišlo do česa takega, pa čeprav je Primož takrat zmagal etapo na Touru. Vedeli smo, da bi lahko zmagal Tour. Da bomo imeli dva Slovenca, ne. To je fenomenalno.
Kdaj ste pri Primožu začutili, da bi lahko kaj naredil v kolesarstvu?
V bistvu zelo hitro. Sam sem že na prvi dirki Po Sloveniji, ko je bil v etapi na Vršič v begu. Naslednje leto je zmagal Dirko po Azerbajdžanu. Ni jih deklasiral kot denimo pozneje 2015, ampak se je držal taktike. V ekipi smo se dogovorili, da bo Rogla zmagal, čeprav je imel Marko Kump rumeno majico. Mogoče se je zdelo nenavadno, da napadaš rumeno majico, ki je v tvoji lasti. Takrat je bilo prelomno. Zmagal je, ekipa pa je nato rekla, da se bo vse delalo zanj. Tisto leto smo naredili, kar smo se spomnili. Kump je bil v šprintih klasa, Roglič pa tako ali tako.
Roglič pred zgodovinskim dosežkom.
Leta 2015 je nato zmagal dirko Po Sloveniji, kar je bila velika odskočna deska zanj. Kako se je spominjate?
Če po pravici povem, smo imeli pred dirko težave s kronometer kolesi. Se tudi spominjam, kako je leto prej prvič vozil kronometer in je imel dolgo časa na majhnem zobniku ter ni prestavil. Šele nato se je spomnil, da mora prestaviti na večjega, da bo šel hitreje. Da se vrnem v leto 2015 … Dva tedna pred dirko nismo imeli zanj kolesa za kronometer. Kolo, ki mu je bilo preveliko, smo mu skrajšali. Rekli so, kaj ga sploh potrebuje. A če ga ne bi imel takrat, bi bilo bolj napeto. Nenehno sem bil nemiren, ker ni imel kolesa, zavedal pa sem se, da je dober.
Tistim slovenskim kolesarjem, ki so vsestranski, je eden od ciljev tudi zmagati dirko Po Sloveniji. Kako gledate na to, da je Primožu to uspelo že na tretji dirki?
Tisti klanec na Tri kralje smo res odpeljali šolsko. Kristijan Fajt se je sam odločil, da potegne. Lovili so ga, ujeli, dogovorjeni pa smo bili, da začneta nato z Radoslavom Rogino izmenično napadati. Ekipi Skyja ni uspelo odgovoriti. Na koncu je bil šprint. Dobrodošlo je bilo, da je imel ob sebi Rogino, ki mu je svetoval. Primož še ni imel toliko izkušenj v primerjavi z Mikelom Nievejem, ki je do takrat odvozil že ogromno Tourov, zmagal etapo na Vuelti, Giru ...
"Pred dvema letoma ne bi mislil, da bi lahko prišlo do česa takega, pa čeprav je Primož takrat zmagal etapo na Touru. Vedeli smo, da bi lahko zmagal Tour. Da bomo imeli dva Slovenca, ne. To je fenomenalno."
Ne glede na dosežek ga pri največjih klubih niso hoteli imeti. Direktor Kolesarskega kluba Adria Mobil Bogdan Fink je bil vezni člen, da je Primož prišel do zdajšnje Jumbo-Visme. Kako to, da ga niso hoteli?
Veste, kako je to. Skeptični so bili. Primerjam obdobji, ko je prišel v Adrio Mobil in Jumbo. V obeh primerih je bil sprva na stranskem tiru. Na začetku ga niso resno jemali, dokler ni zmagal kronometra na Giru. Nato je nizozemsko moštvo povzdignil. Leta 2015 so bili na dnu, zdaj so povsem pri vrhu. Do tega trenutka je šlo vse tako, kot mora iti.
Danes ga čaka le še zaključni kronometer in Primož Roglič se bo veselil zgodovinske zmage na slovitem Touru. Kako vi gledate na dimenzijo tovrstnega uspeha?
Če se ne bo pripetilo kaj nepredvidljivega, bo dobil Tour. Zame je to največji uspeh slovenskega športa. Osvojiti Tour de France je več kot kolesarska olimpijska medalja. V kolesarstvu je to največ, kar lahko osvojiš.
5