Nedelja, 4. 4. 2010, 17.20
9 let, 2 meseca
Cancellari dirka po Flandriji

Na štartu 262 kilometrov dolge dirke, ki je bila prvič na sporedu leta 1913, je bilo 198 kolesarjev. Takoj po štartu so glavnini uspeli pobegniti Michele Merlo (Footon Servetto), Nicolas Rousseau (Ag2r-La Mondiale), Joost Van Leijen (Vacansoleil), Floris Goesinnen (Skil-Shimano) in Jose Vicente Garcia Acosta (Caisse d'Epargne).
Po šestdesetih kilometrih so skupino petih ubežnikov ulovili še trije kolesarji. Olivier Bonnaire (Francaise des Jeux), Mikhail Ignatiev (Katjuša) in David Boucher (Landbouwkrediet).
190 kilometrov do cilja je imela skupina osmih ubežnikov že skoraj 13 minut prednosti pred glavnino, v kateri so tempo pričeli narekovati kolesarji ekipe QuickStep, katerim so se kasneje pridružili tudi kolesarji ekipe Sky. Točno na polovici dirke, ko je bil na sporedu prvi od petnajstih klancev na dirki, so imeli ubežniki še deset minut prednosti. Nekaj padcev, nekaj klancev in v glavnini je bilo 60 kilometrov do cilja le še 50 kolesarjev. V ospredju pa le še Van Leijen, Goesinnen in Ignatiev, ki so imeli petnajst sekund prednosti pred glavnino. V slednji je bil tudi Simon Špilak.
Ubežniki so bili hitro ujeti. Sledile so težave s kolesom za Fabiana Cancellaro in Mattija Breschla. Slednji je porabil kar veliko energije, da je ponovno ulovil glavnino. Še preden mu je to uspelo, je na Molenberg pobegnil Cancellara. Sledil mu je lahko le Tom Boonen. V naslednjih desetih kilometrih sta si uspela prikolesariti pol minute prednosti pred skupino dvanajstih kolesarjev. Slednjim so uspeli pobegniti Philippe Gilbert, Bjorn Leukemans in David Millar.
Boonen in Cancellara sta složno narekovala tempo v ospredju. Dvajset kilometrov do cilja sta imela petdeset sekund prednosti pred zasledovalno skupino treh kolesarjev ter minuto in dvajset sekund pred skupino devetih kolesarjev. Na predzadnjem vzponu na dirki (Muur-Kapelmuur) se je Cancellara odpeljal mimo Boonena, kot da je na motorju. Do zadnjega vzpona na dirki (Bosberg), katerega vrh je bil 12 kilometrov do cilja, si je Cancellara prikolesaril neverjetnih 55 sekund prednosti.
Tam, kjer je Cancellara pobegnil Boonenu, je imel težave tudi Millar, ki ni mogel več slediti Gilbertu in Leukemansu. V ospredju je Cancellara vseskozi imel minuto prednosti pred Boonenom. V zadnjem kilometru je imel dovolj prednosti, da je lahko že pred ciljem slavil veličastno zmago. Boonen je dirko končal na drugem mestu, medtem ko je šprint za tretje mesto dobil Gilbert. Prva večja skupina kolesarjev, v kateri je bil tudi Simon Špilak, se je v šprintu pomerila za 5. mesto.
Devetindvajsetletni Cancellara je dobesedno deklasiral tekmece. Po zmagi na dirki Pariz Roubaix (2006) in dirki Milano-Sanremo (2008) je slavil še na dirki po Flandriji in tako postal eden redkih kolesarjev, ki so v svoji karieri vknjižili zmage na teh treh dirkah. S tem je postal prvi Švicar po letu 1923, ki je slavil na tej dirki. Takrat je slavil Heiri Suter.