Prvi mož Kolesarske zveze Slovenije: Mi bomo z organizacijskega zornega kota poskrbeli za svoj del naloge, selektorji in tekmovalci pa za svojega

Sportal "Pogačar ne potrebuje idealne trase, da bi postal evropski prvak"

"Pričakujemo, da bo to velik dogodek z vseh zornih kotov, z organizacijskega, finančnega, predvsem pa z vidika logistike. Ključno vprašanje je, kako vse gledalce in spremljevalno osebje, govorimo tudi o desetinah tovornjakov in kombijev, pripeljati na tako majhno prizorišče. Organizacijska ekipa zato resnično dela nadure," je ob robu uradne predstavitve tras za EP v cestnem kolesarstvu, ki bo med 2. in 7. oktobrom potekalo v Sloveniji, v pogovoru z mediji povedal Andraž Vehovar.

Vehovar je na uradni predstavitvi tras prvemu možu Evropske kolesarske zveze Enricu Della Casi predal personalizirano startno številko. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Po njegovih besedah je velik del pripravljalnega dela že opravljen. Med drugim je na novo asfaltirana tudi cesta na Možjanco, ki bo na trasi prvenstva imela pomembno vlogo, saj jo bodo kolesarji v zaključnih krogih odpeljali kar petkrat.

"Mislim, da je glavnina dela že opravljena, vključno z asfaltiranjem ceste na Možjanco. Trasa je pripravljena, organizacijska struktura evropskega prvenstva pa je postavljena že nekaj mesecev. Ocenjujem, da je najtežji del že za nami, seveda pa nas v zadnjih dveh mesecih čaka še veliko dela na prizorišču in pri logistiki," dodaja predsednik KZS.

Zakaj cilj ne bo v Ljubljani?

Ena od odločitev, ki je vzbudila nekaj vprašanj, je, zakaj cilj evropskega prvenstva ne bo v Ljubljani, niti tam ne bo starta vseh preizkušenj, razen moške in ženske članske dirke ter dirke mlajših članov. Vehovar pojasnjuje, da je bila takšna odločitev sprejeta iz več razlogov, tako športnih kot organizacijskih.

"Ena od zahtev Evropske kolesarske zveze je, da se del trase odpelje v krogih in klanec, ki smo ga želeli imeti na trasi – strinjali smo se, da je vzpon na Možjanco za to idealen –, je umeščen znotraj zaključnega kroga. Poleg tega je Šenčur s svojim odprtim prostorom zelo primeren za vse logistične zgodbe tega evropskega prvenstva," je prepričan Vehovar.

Ob tem opozarja tudi na praktične omejitve, ki bi jih prinesla organizacija cilja v prestolnici. "Treba je vedeti, da je Ljubljano težko zapreti za teden dni, dopoldne in popoldne. Trasa je bila zato oblikovana po neki normalni, logični poti," Vehovar zagovarja odločitev.

Foto: Ana Kovač

Navijači bodo del dirke, a tudi del odgovornosti

Eden ključnih izzivov kolesarskega prvenstva stare celine bo varnost. Kolesarstvo je šport, pri katerem so gledalci izjemno blizu tekmovalcem, kar ustvarja posebno vzdušje, hkrati pa prinaša tudi velika tveganja.

"Varnost je prav gotovo ena ključnih stvari, še posebej zato, ker je kolesarstvo šport, pri katerem navijači pridejo najbližje tekmovalcem. Kljub temu se vseh stvari ne bo dalo predvideti, zato bomo v prihodnjih mesecih pozivali tudi gledalce, da so tudi oni del dirke," pravi Vehovar.

"Ne samo tekmovalci in organizatorji, tudi gledalci ob cesti, še posebej na klancu, imajo odgovornost, da ne posegajo v dirko, kot se je to že dogajalo. Temu bomo posvetili precej pozornosti," napoveduje Vehovar. Foto: Ana Kovač

Posebej izpostavlja odseke na klancih, kjer je stik med navijači in kolesarji najtesnejši.

"Ne samo tekmovalci in organizatorji, tudi gledalci ob cesti, še posebej na klancu, imajo odgovornost, da ne posegajo v dirko, kot se je to že dogajalo. Temu bomo posvetili precej pozornosti."

Domače ceste, Pogačarjev klanec in dodatna odgovornost

Dejstvo, da bo prvenstvo potekalo v Sloveniji in da bo glavni favorit domači zvezdnik Tadej Pogačar, organizatorjem prinaša dodaten zagon, nalaga pa tudi dodaten pritisk.

"Vsi si želimo, da bi se vse izteklo, kot se mora, a vemo, da je šport zelo nepredvidljiv. Mi bomo z organizacijskega zornega kota poskrbeli za svoj del naloge, selektorji in tekmovalci pa za svojega," pravi Vehovar.

Trasa bo imela tudi močno simbolno noto.

"Glede na to, da tekmujemo na domačih cestah, da bo trasa potekala mimo Pogijeve hiše in da bomo petkrat vozili Pogijev klanec, je to za tekmovalce dodaten motiv, za organizatorje pa tudi dodatna odgovornost."

Foto: Ana Kovač

Proračun 3,6 milijona evrov, večino prispeva država

Evropsko prvenstvo bo tudi velik finančni projekt. Vehovar poudarja, da organizatorji v kolesarstvu ne morejo računati na prihodke od vstopnic, ker se te seveda ne prodajajo, zato je sodelovanje države pri takšnih dogodkih nujno.

"Finančno je to velik dogodek. Če ga bomo izpeljali z ničlo, bomo zelo zadovoljni. Tukaj se moramo zahvaliti predstavnikom države, da so pristopili k projektu. Vedeti je treba, da se v kolesarstvu ne da prodajati vstopnic za ogled dirke in da je brez soudeležbe države organizacija takega dogodka praktično nemogoča," poudarja.

Proračun prvenstva znaša 3,6 milijona evrov. Od tega bo država prispevala 2,9 milijona evrov, preostanek pa morajo organizatorji zagotoviti s pomočjo sponzorjev.

"Da bi vse ostalo na čisti komerciali in sponzorjih, je tak dogodek kljub vsemu prevelik. Glede na vse dogodke, ki jih imamo zdaj, in vse, kar smo že izpeljali, sem stoodstotno prepričan, da bo celoten dogodek tudi s finančnega zornega kota izpeljan tako, kot je treba," pravi Vehovar.

Predstavitveni video EP v cestnem kolesarstvu v Sloveniji:

Sportal Mezgeca že na predstavitvi trase oblivala kurja polt, kaj šele bo #video

Kaj pa slovenski klubi?

Ob velikem vložku v organizacijo prvenstva se odpira tudi vprašanje slovenske kolesarske piramide. Ali ne bi bilo v luči finančnih težav slovenskih kontinentalnih klubov denarja bolj smiselno vlagati neposredno v klube in razvojni sistem?

Vehovar pravi, da se zaveda težav na klubski ravni, a poudarja, da odgovornost ni samo na državi. "Denarja je vedno premalo. Mislim pa, da to ni samo naloga države, ampak tudi zveze. Če bodo pri organizaciji tega dogodka nastali kakršnikoli presežki, bomo ta denar vlagali nazaj in pomagali klubom pri njihovem delovanju," napoveduje prvi mož kolesarske zveze.

O morebitnem gostovanju francoskega Toura v Sloveniji ni nobenih novih informacij.

O Touru v Sloveniji za zdaj nič novega

V zadnjem obodbju se je večkrat omenjala tudi možnost, da bi Slovenija leta 2029 gostila Grand Depart oziroma prve tri etape Dirke po Franciji, a po besedah Vehovarja na tej točki ni novih informacij. "Nič novega. Niti se o tem nismo pogovarjali, ker se je to dogovarjala vlada sama, brez nas," je glede vroče teme jasen prvi mož krovne organizacije slovenskega kolesarstva.