Uroš Murn: Konkretno se še nismo pogovarjali, a za zdaj še nihče ni rekel, da se ne vidi v reprezentanci

Foto: Daniel Novaković/STA 51-letni Uroš Murn, nekdanji vrhunski kolesar, danes selektor slovenske reprezentance v cestnem kolesarstvu, je v Sobotnem intervjuju spregovoril o zlati dobi slovenskega kolesarstva in jo hkrati postavil v širši, precej manj romantičen kontekst. Opozoril je, da uspehi na vrhu še ne pomenijo nujno zdrave kolesarske piramide: razvojne ekipe (gre za podmladek oz. partnerske ekipe velikih profesionalnih moštev, v katerih se mladi kolesarji pripravljajo na prestop v člansko konkurenco in najvišjo raven kolesarstva, op. a.) mlade kolesarje novačijo vse bolj zgodaj, domači klubi pa s tem izgubljajo najboljše tekmovalce, posledično pa tudi rezultate, sponzorje in dolgoročno perspektivo.

Spregovoril je tudi o evropskem prvenstvu, ki ga bo Slovenija gostila v prvem tednu oktobra. Pričakuje močno udeležbo, tudi zaradi nastopa Tadeja Pogačarja, ob tem pa opozarja, da se je evropsko prvenstvo zaradi neugodnega termina v preteklosti pogosto moralo zadovoljiti s skromnejšo startno listo.

Eden osrednjih poudarkov pogovora je bila varnost v sodobnem kolesarstvu. Po Murnovem mnenju težava niso le vse večje hitrosti, temveč predvsem pritiski ekip, sponzorjev in rezultatov, zaradi katerih je karavana postala podobna gladiatorstvu. Med mogočimi rešitvami omenja varnejše trase, morda tudi manjše število tekmovalcev, ob tem pa dodaja, da zaščitna oblačila in zračne blazine, ki bi lahko postali del zaščitne opreme kolesarjev, lahko blažijo posledice, ne odpravljajo pa vzrokov za nesreče.

Selektor je govoril še o menjavi generacij v reprezentanci, vlogi Luke Mezgeca po koncu kariere in o tem, kdo bi lahko v prihodnje prevzel selektorsko mesto. Pa o značaju Pogačarja, sezoni Rogliča, ruskemu kolesaru Romanu Ermakovu, ki že ima slovensko licenco, tudi o mladem Paulu Seixasu ...

Foto: Daniel Novaković/STA

INTERVJU: Uroš Murn, selektor slovenske reprezentance v cestnem kolesarstvu

Kolesarstvo postaja vedno bolj izčrpavajoče, ogromno je tveganja in posledično padcev ter hudih poškodb. Kako pogosto si danes, ko spremljate kolesarske dirke, rečete, da še dobro, da niste več del tega sveta?

V bistvu na to niti ne pomislim. Od moje kolesarske kariere je minilo že dolgo in ne razmišljam več o tem, kaj bi bilo, če bi bil še vedno kolesar.

Če bi prišla ponudba iz profesionalne kolesarske ekipe, bi vas zanimalo, da bi o njej vsaj razmislili?

Odvisno od ponudbe. Danes so te vloge nekoliko drugačne, a v resnici o tem ne razmišljam.

Reprezentanca, zlata doba in kolesarska Slovenija

V zadnjih dneh smo na družbenih omrežjih spremljali, kako selektorji razkrivajo sezname nogometašev, ki bodo svoje države zastopali na letošnjem svetovnem prvenstvu. V ekipnih športih je nastop za reprezentanco pogosto vrh kariere. Kako pa je s tem v kolesarstvu, ki je prav tako izrazito ekipni šport, čeprav na koncu največ slave praviloma pobere posameznik?

Zagotovo ima reprezentanca tudi v kolesarstvu velik pomen. Mislim, da ima enak pomen kot v drugih športih, še posebej zdaj, ko imamo v svojih vrstah Tadeja.

Foto: Guliverimage

Obe članski reprezentančni akciji, svetovno (20.–27. september) in evropsko prvenstvo (2.–7. oktober), sta na sporedu jeseni. Kako s fanti ostajate v stiku med sezono?

V prvem delu sezone se pozanimam, kakšen je njihov program, potem pa jih večinoma pustim pri miru. Če vmes potrebujemo karkoli v zvezi z reprezentanco, stopim z njimi v stik, sicer pa jih pustim pri miru. Pogovore običajno začnemo po Touru.

Vas je kdo od slovenskih kolesarjev v tej sezoni še posebej pozitivno presenetil? V ekipah World Toura imamo deset slovenskih kolesarjev (slovensko licenco ima tudi ruski kolesar Roman Ermakov, član ekipe Bahrain-Victorious), Tilen Finkšt v letošnji sezoni dirka na prokontinentalni ravni.

Mislim, da vsi dirkajo na pričakovani ravni, posebej pa bi pohvalil mladega Žaka Eržena, ki je na dirkah za svoje predispozicije in karakteristike letos pokazal odlične predstave.

Žak Eržen Foto: Guliverimage

Že več let živimo v zlati dobi slovenskega kolesarstva. Zdi se, da vsi kolesarijo in spremljajo kolesarske dirke in obrobno dogajanje. Smo Slovenci postali kolesarska nacija ali gre za navdušenje, ki bo minilo takoj, ko se bo zlata doba končala?

Če pogledamo, koliko ljudi se danes vozi s kolesom, je tega vsako leto več. Tak je trend tudi v svetu, ne samo pri nas. Spremljanje kolesarstva pa je verjetno povezano z uspehi. Tako je povsod: ko je uspehov manj, je tudi zanimanja manj, vedno pa ostanejo tisti pravi entuziasti. Če ni rezultatov, je zanimanje zagotovo manjše.

Bi torej lahko rekli, da Slovenci nismo več samo smučarski in skakalni narod, ampak tudi kolesarski? Ali še nismo tam?

Ne vem, ali smo sploh še vedno smučarski narod …

Ne v smislu števila smučarjev, ampak v smislu spremljanja tekem in poznavanja tekmovalcev.

Da, mislim, da Slovenci kar dobro spremljajo kolesarstvo in poznajo kolesarje, vsaj kolikor opažam sam. Ljudje, ki pred 20 leti še niso spremljali kolesarstva, ga danes zagotovo spremljajo.

Evropsko prvenstvo v Sloveniji: "Proga je za nas kar prava"

V ponedeljek so na Ljubljanskem gradu predstavili trase evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu, ki ga bo prvi teden oktobra gostila Slovenija. Glede zasedbe za svetovno in evropsko prvenstvo se boste s fanti verjetno slišali po koncu Toura. Že prej ste rekli, da vabila nihče ni vnaprej zavrnil.

Da, nismo se še konkretno pogovarjali, a za zdaj še nihče ni rekel, da se ne vidi v reprezentanci. Na evropskem prvenstvu imamo na cestni dirki za člane osem mest, na svetovnem devet ter po dva v kronometru. 

Bo Slovenija na EP nastopila tudi v mešani štafeti (v ekipi so trije kolesarji in tri kolesarke)?

Da, želja je, da nastopimo tudi v mešani štafeti. Glede na to, da smo organizatorji prvenstva, mislim, da se to tudi spodobi.

Ste imeli pri sestavljanju proge tudi sami kaj besede?

Ne. Tako ali tako vsi vedo, kakšna proga mora biti, in mislim, da je za nas kar prava.

Foto: Guliverimage

Kakšno je vaše mnenje o datumu evropskega prvenstva? Pri Evropski kolesarski zvezi razmišljajo o spremembi. Najprimernejši naj bi bil termin med koncem Vuelte in svetovnim prvenstvom, a bo to mogoče šele po letu 2028, ko bo zaradi olimpijskih iger koledar nekoliko spremenjen. Kdaj bi bil po vašem mnenju najboljši termin?

Na splošno mislim, da je dirk preveč, predvsem pa so preveč razkropljene po vsem svetu. Rine se v dele sveta, kjer kolesarstvo nikoli ne bo na ravni evropskega, kjer je raven najvišja. Na drugih celinah nikoli ne bo tako. Tako pač je.

Mednarodna kolesarska zveza (UCI) se lahko še tako trudi, vendar mislim, da jim to ne bo uspelo. Vemo, da ima UCI svoje ambicije, ve se tudi, zakaj, vendar trenutni program dirk zagotovo ni usklajen z ekipami. Nekatere dirke so ekipam samo v breme. Zdaj so celo spremenili pravila, da vsem ekipam svetovne serije ni treba nastopiti na vseh dirkah. Poglejmo samo letošnjo Dirko po Romandiji, kjer je bilo na startni listi že precej manj ekip kot običajno. Verjetno bo zaradi tega še kakšna dirka zelo okrnjena.

Kam bi torej vi umestili evropsko prvenstvo?

O tem se morata dogovoriti UCI in Evropska kolesarska zveza. Vsak gleda na svojo stran, niso usklajeni. Najboljše termine ima zagotovo UCI in oni se ne bodo strinjali, da prestavijo termin katere od klasik samo zato, da bi tja umestili evropsko prvenstvo. Je pa to zagotovo težava, ker potem na evropskem prvenstvu nikoli nimamo vseh najboljših evropskih kolesarjev. Razen seveda zdaj, ko na prvenstvu nastopa tudi Tadej Pogačar. Sicer pa bi lahko rekli, da je bila to vedno drugorazredna dirka.

Upajmo, da bo letos, ko bo prvenstvo v Sloveniji, udeležba bolj zvezdniško naravnana.

Letos zagotovo bo. Po mojem mnenju bodo prišli Belgijci in Francozi, ker je proga tudi zanje zelo ugodna.

Mezgec in Murnovi nasledniki

Evropsko prvenstvo v Sloveniji bo predvidoma zadnja dirka v karieri Luke Mezgeca, ki je tudi v reprezentanci pustil izjemen pečat. Kako bi ocenili njegov prispevek?

Luka je med najizkušenejšimi v naši ekipi in to se pozna tudi v času, ki ga preživimo skupaj na prvenstvih. Vedno skrbi za dobro vzdušje, poln je nasvetov in pogledov, pa tudi med samo dirko je zelo pomemben član reprezentance.

Sportal Mezgeca že na predstavitvi trase oblivala kurja polt, kaj šele bo #video

Mu boste po koncu tekmovalne kariere, ki jo bo predvidoma nadaljeval kot športni direktor, ponudili kakšno vlogo v reprezentanci? Ste se o tem že pogovarjali?

Nismo se še pogovarjali, seveda pa bi lahko nekoč prevzel selektorsko mesto, zakaj pa ne? Moj mandat se izteče konec leta 2028.

To ste rekli kar tako ali o tem res razmišljate?

Mislim, da bosta dva mandata v vlogi selektorja kar dovolj. Pa saj imamo druge kandidate: Luko, Jana Polanca … Po mojem mnenju je za to vlogo primeren nekdo z izkušnjami iz World Toura. Tega se namreč ne da naučiti, to moraš sam občutiti. Do konca mojega mandata se bo verjetno zgodila še kakšna menjava generacij, tako da bo fantov za to funkcijo dovolj.

Foto: Alen Milavec

Že precej več mandatov kot v selektorski vlogi pa ste odgovorni za radio tour na dirki Po Sloveniji (17. do 21. junij), kjer ste vezni člen med sodniki in športnimi direktorji v spremljevalnih vozilih. Kako to, da vztrajate, in kako vam ta vloga lahko pomaga pri vodenju reprezentance?

Za zdaj mi je to delo super, poleg tega imam na ta način zagotovo tudi pregled nad slovenskimi kolesarji, ki niso člani ekip svetovne serije. Tam lahko dobim okvirno informacijo o njihovi kakovosti.

Menjava generacij: "V prihodnjih treh, štirih letih se bodo zgodile spremembe"

Reprezentanco bo prihodnje leto okrepil ruski kolesar s slovensko licenco Roman Ermakov. Kaj bo po vaši oceni prinesel slovenski reprezentanci?

Zagotovo bo prinesel stabilnost, najprej v vlogi pomočnika, potem pa bomo videli, kako in kaj. Gre za mladega kolesarja, ki se še razvija, in je več kot dobrodošel. Kot sem že omenil, se bo v prihodnjih treh, štirih letih v naši reprezentanci zgodila menjava generacije. Primož (Roglič, op. a.), Jan (Tratnik, op. a.), Matej (Mohorič, op. a.), Luka se že zdaj poslavlja … pa smo skoraj že na polovici obstoječega števila.

Na drugi strani pa imamo med mladinci zelo perspektivne kolesarje (Gal Stare, Maj Bohak, Maks Olenik, Oskar Mernik, Vanja Kuntarič Žibert, Luka Maksimović …) ...

Da, bomo videli, do kam bodo prišli. Ta trend je zdaj drugačen, ali je pameten ali ne, ne vem in o tem ne bom sodil. Se pa zdaj obeta, da bo tudi Erazem Valjavec prestopil v World Tour, prihodnje leto se nam bo, kot ste že omenili, pridružil Roman, potem imamo še Tilna Finkšta v prokontinentalni ekipi in nas bo skupaj 12. To pa je že kar lepa številka, če moraš na koncu izbrati osem kolesarjev.

Žensko kolesarstvo in vprašanje vidnosti

Koliko spremljate žensko kolesarstvo in kako gledate na njegov razvoj?

Spremljam dirke, predvsem tiste, na katerih nastopa Urška Žigart. Kar zadeva razvoj, opažam veliko razliko med najboljšimi in najslabšimi v glavnini, kakršne v moški karavani zagotovo ni. Velika razlika je tudi med ekipami, med bogatimi in revnimi. Žensko kolesarstvo še ni na ravni moškega.

Kolikor imam informacije, je bilo kar nekaj ženskih dirk odpovedanih, ker ni takšnega zanimanja. Žensko kolesarstvo nima tako dolge tradicije kot moško, in to je razumljivo. Dirke za moške imajo več kot stoletno tradicijo in to se zagotovo pozna v vseh pogledih, medtem ko ima žensko kolesarstvo precej krajšo tradicijo.

Foto: Profimedia

Kako gledate na trend, da se ženske in moške dirke vse pogosteje organizirajo na isti dan? Letos so tako tudi Pariz–Roubaix Femmes prestavili s sobote na nedeljo, ženske pa so startale za moškimi. Alison Jackson, zmagovalka omenjene preizkušnje leta 2023, je bila do novega formata kritična: dejala je, da je bilo ob progi občutno manj ljudi kot običajno in da se je zdelo, kot da so kolesarke dobile le ostanke navijaške množice po moški dirki. Po drugi strani pa je ženska dirka zabeležila večje televizijsko občinstvo kot v prejšnjih letih. Je torej  izvedba moške in ženske dirke na isti dan za žensko kolesarstvo korak naprej ali nazaj?

Z vidika navijačev je takšna odločitev zagotovo dobra. Po mojem mnenju je glavni razlog, da so se organizatorji odločili obe dirki organizirati na isti dan, predvsem zmanjšanje stroškov. Če bi žensko dirko organizirali posebej, bi težko dobili sponzorje. Že za nekatere moške dirke jih težko dobijo, za ženske pa je to še težje. Če pogledate nekatere ženske dirke, je ob trasi res zelo malo gledalcev.

Varnost v kolesarstvu: "Vse skupaj je pripeljalo do gladiatorstva"

Prej ste že omenili, da je veliko ekip izpustilo Dirko po Romandiji. Ekipe so zaradi številnih padcev in poškodb letos zelo zdesetkane in težko sestavijo postave za dirke. Kje vidite rešitev za izboljšanje varnostne situacije? Zakaj je toliko nesreč?

Mislim, da je razlogov več. Res je, da so hitrosti velike, ampak tudi v mojih časih so bile, vsaj maksimalne. Povprečne so danes seveda višje. Bolj kot hitrost se mi zdi problematično to, da so pritiski ogromni. Fantje morajo na vsak način doseči rezultate, ekipe imajo svoje interese, sponzorji svoje, in na koncu je vse skupaj pripeljalo do neke vrste gladiatorstva.

Danes želi biti pred vsako odločilno točko na dirki vsaka ekipa spredaj. Vse pa tam seveda ne morejo biti, čeprav imajo kolesarji takšna navodila. In potem se začne prerivanje, tveganje, vožnja eden čez drugega in zato se dogagjo nesreče, kakršne gledamo danes.

Tudi spoštovanja v karavani je manj, kot ga je bilo v naših časih. Mladi nimajo več takšnega odnosa do starejših, vsi se rinejo naprej in težko je najti način, kako bi to preprečili.

Foto: Guliverimage

Nekaj bi se zagotovo dalo narediti z varnejšimi trasami. Danes je na cestah veliko več ovir, kot jih je bilo včasih: zoženja, otočki, različni cestni elementi. Ekipe si proge sicer ogledajo, ampak vsega ni mogoče predvideti. Morda bi bilo smiselno izbirati varnejše trase ali več krožnih dirk, kjer kolesarji točno poznajo krog.

Ne vem, kaj so imeli kolesarji od tega, da so v začetku Gira dirkali v Bolgariji (prve tri etape, op. a.), razen tega, da jih je zaradi poškodb deset moralo predčasno domov. Organizator je od Bolgarije seveda dobil veliko denarja, potem pa se dirka po slabih cestah.

Ena od možnosti je tudi omejitev števila tekmovalcev na dirki, vendar se s tem verjetno vsi ne bi strinjali. Govori se tudi o spremembah prestav in omejevanju hitrosti, vendar mislim, da se s tem ne bi spremenilo nič bistvenega. Težko verjamem, da se da ta razvoj kar ustaviti.

V alpskem smučanju razvijajo tehnološko odpornejša oblačila, ki zagotavljajo večjo zaščito. Bi v tej smeri lahko razmišljali tudi v kolesarstvu? 

Da, kolesarji bodo v prihodnosti verjetno uporabljali drugačna zaščitna oblačila, kot jih imajo danes. Razvijajo tudi že zračne blazine, ne vem pa, ali bodo obvezne ali ne. A to je bolj blaženje posledic kot odpravljanje vzrokov.

Morda bo na koncu neka naravna selekcija, tudi med ekipami. Trenutni sistem kolesarstva glede finančnih vzvodov namreč ne deluje najbolje. Že zdaj se vidi velika razlika med ekipami z največjimi in najmanjšimi proračuni, to pa se odraža tudi v rezultatih.

Manjše ekipe bodo težje zanimive za sponzorje, če ne bodo imele rezultatov, in lahko se zgodi, da se bo število ekip WorldToura zmanjšalo. Podobno kot v ženski konkurenci, kjer je nekaj ekip povsem spredaj, druge pa so daleč zadaj.

Razvojne ekipe in slovenska kolesarska piramida

Omenili ste že, da se ne želite opredeljevati glede razvojnih ekip, pa vendar: se vam zdi, da z njimi raven kolesarstva raste ali da preveč škodijo manjšim klubom?

Zagotovo je to dvorezen meč. Po eni strani je za mlade to dobro, po drugi strani pa, če pogledamo, da so danes že 16-letniki v razvojnih ekipah, težko verjamem, da bodo fantje ob takšnem tempu in pritiskih v kolesarstvu zdržali do 30. leta. Težko je pričakovati, da bo nekdo vsako leto do 26. ali 27. leta še napredoval. Ampak tako pač je in to je treba sprejeti. Tudi brez računalnika danes skoraj ne moremo več živeti. No, lahko, ampak brez njega si nekonkurenčen.

Kako gledate na kolesarsko piramido, ki bi jo bilo treba okrepiti v spodnjem, najširšem delu? Na eni strani živimo v zlati dobi slovenskega kolesarstva, na drugi pa imamo v Sloveniji samo tri kontinentalne klube, pri čemer se dva spopadata s finančnimi težavami.

Da, to je posledica tega, da talente jemljejo že pri mlajših mladincih. Zakaj bi se potem sploh trudil, če nimaš več nobene perspektive? Če ti poberejo vse najboljše kolesarje, posledično ekipa ne more dosegati rezultatov, ne moreš se predstaviti sponzorjem in si že vnaprej obsojen na vegetiranje.

Kdo bi moral pri tem pomagati? Vsak klub sam išče sponzorje, ampak kot sva rekla: če ni rezultatov, ni sponzorjev, če ni izpostavljenosti, ni sponzorjev. Bi morala pomagati zveza? Kako to urediti?

To je velika težava in Slovenija ni edina, ki se z njo spopada. Povsod je podobno. Sponzorjev ni, mlade poberejo razvojne ekipe, potem pa ni več interesa. Ko bodo starejši, ki zdaj še vodijo te klube, počasi odšli v pokoj, bo začelo usihati tudi število kolesarjev.

Poleg tega bo zaradi varnosti in številnih nesreč vse manj staršev navdušenih nad tem, da bi njihovi otroci trenirali kolesarstvo. Posledično se bo ta bazen kmalu začel prazniti.

Sportal Mojca Novak: Talenti ne rastejo kot gobe po dežju, a brez sistema jih sploh ne bo

Ampak zdaj je videti, kot da je bazen še vedno velik.

Če bi bil res tako velik, razvojne ekipe ne bi jemale že mlajših mladincev.

Mislila sem predvsem na to, da je na startnih listah v najmlajših kategorijah ogromno kolesarjev.

Ja, v teh kategorijah jih je veliko. Ampak gledati moramo, koliko jih ostane v kategoriji starejših mladincev in v prvih dveh letih članstva. Takrat jih ogromno preneha kolesariti.

Koliko časa se vam zdi, da bo tak sistem še deloval?

Ne vem. Če gledamo Slovenijo in če bo šlo tako naprej, bomo morda v prihodnje imeli samo še Pogi Team, ker je Pogi njihov ambasador. Če nimaš članske ekipe, v katero bi lahko prestopili starejši mladinci iz kluba, potem je to velika težava. V najbolj črnogledem scenariju bomo imeli samo eno ekipo, v kateri bodo tisti, ki ne bodo šli neposredno v razvojne ekipe, torej drugi najboljši. In to bo to.

Dvoboj na Touru in Rogličev fokus na Vuelto

Če se vrneva k aktualni sezoni. Katere dirke se letos najbolj veselite?

Na začetku sezone najraje gledam Flandrijo in Pariz–Roubaix, v nadaljevanju sezone pa seveda Dirko po Franciji. Zdaj vsi govorijo samo še o tem, kako bodo napadali Tadeja.

Na Touru bo debitiral tudi fenomen francoskega kolesarstva Paul Seixas. Bi vi 19-letnega fanta poslali na Tour ali je to prevelik zalogaj?

Težko rečem. Ne vem, kako zrel je, niti ne poznam njegovih številk. Lahko pa, da se bo izkazal.

Pričakujete, da bomo na Touru spremljali dvoboj ali bo šlo za troboj?

Mislim, da bo šlo predvsem za dvoboj.

Bo tesneje kot lani? Bosta Pogačar in Vingegaard letos bolj izenačena?

Mislim, da ne. Če bo pri Tadeju vse tako, kot mora biti, in če se mu stvari z malo sreče odvijejo v pravo smer, bo absolutni favorit. Če pogledamo preostale dirke: Vingegaard je dober, seveda, a od preostalih konkurentov ne odstopa tako, kot Tadej odstopa na dirkah, ki se jih je udeležil.

Kaj vas pri Tadeju najbolj navdušuje, če rezultate postaviva na stran?

Najbolj mi je všeč, kako prizemljen, skuliran in iskren je. Težko si predstavljaš, da je lahko takšen šampion po značaju tako normalen. Običajno so šampioni na tak ali drugačen način ekscentrični, on pa je res normalen človek, ki ga slava ni prav nič spremenila. Odkar ga poznam, je isti.

Murn s Pogačarjem in Rogličem na novinarski konferenci pred SP v Zürichu leta 2024. Foto: Guliverimage

Kaj pa Primož Roglič? Kako ocenjujete njegovo letošnjo sezono in to, kar ga še čaka, se pravi fokus na Vuelti, kjer bi s peto skupno zmago postal absolutni rekorder? Vsak ima o njem neko svoje mnenje, kakšno je vaše?

Mislim, da je Primož na kar solidni ravni, mi pa na dirkah, ki jih je vozil, ni bila povsem jasna njihova ekipna taktika. Ne vem, upam si reči, da v ekipi ni čisto vse tako, kot bi moralo biti.

Mislite, da se lahko zgodi, da se bo na startni listi Vuelte tik pred zdajci pri Red Bullu pojavilo še kakšno ime, s katerim si bo Roglič moral deliti kapetansko vlogo?

Ja, to je vprašanje.

Mislite, da obstaja možnost, da bi tudi Tadeja videli na Vuelti? Športni direktor Emiratov Matxin je dejal, da ni nič izključeno in da bo vse odvisno od Toura. Bi se lahko pred svetovnim in evropskim prvenstvom lotil še tega zalogaja?

Upam, da ne. Mislim, da ne. Je pa seveda mogoče. Mogoče je tudi zato, ker je v prvem delu sezone dirkal razmeroma malo, zato bi lahko v drugem delu več.

Preberite še:

Sportal Britanec, ki je napisal biografijo Pogačarja: Resnica je preprosta: drugega Tadeja ne bo #video

Sportal Prvi mož Kolesarske zveze Slovenije: Mi bomo z organizacijskega zornega kota poskrbeli za svoj del naloge, selektorji in tekmovalci pa za svojega

Sportal "Pogačar ne potrebuje idealne trase, da bi postal evropski prvak"