Velika Britanija

Kljub temu, da so bili hokejisti Velike Britanije zmagovalci prvega evropskega prvenstva pod okriljem IIHF - leta 1910 so se v švicarskem Les Avantsu veselili medalje pred Nemci in Belgijci - ter so na prvih zimskih olimpijskih igrah, leta 1924 v Chamonixu v Franciji osvojili bronasto odličje in na igrah leta 1936 v Nemčiji postali celo olimpijski prvaki, pa so leta slave že dolgo za njimi.

Na svetovnih prvenstvih elitne divizije so Britanci sicer nastopili enajstkrat, bili leta 1937 v Londonu celo srebrni in leta 1935 v Davosu bronasti, a so v nekdanji skupin A nazadnje igrali leta 1994, ko so na prvenstvu v Italiji (Bolzano, Canazei, Milano) osvojili 12. mesto.

Večinoma so Otočani nastopali na prvenstvih skupine B ali divizije I, v letih 1982 - 1987 celo nikjer in v letih 1989 - 1990 v skupini D, za slovenske hokejiste pa niti niso kakšna velika neznanka. Zanimivo je, da je izbrana vrsta Velike Britanije najhujši poraz doživela proti Jugoslaviji, leta 1979 na prvenstvu skupine C v Barceloni z 1:21, z reprezentanco samostojne Slovenije pa so se Britanci pomerili šestkrat.

Na svetovnem prvenstvu skupine B, ki je leta 1998 potekalo na Jesenicah in v Ljubljani, je četa takratnega slovenskega selektorja Pavla Kavčiča Britance premagala s 5:3, leta 1999 na Danskem (skupina B) pa izgubila z 1:2. Leta 2000 je na prvenstvu na Poljskem (B) slovensko selekcijo vodil Rudi Hiti in proti Britancem vknjižil neodločen izid s 3:3, z istim izidom pa se je končala tudi tekma med Slovenijo in Veliko Britanijo na za nas zgodovinskem prvenstvu leta 2001 v Ljubljani, ko se je četa selektorja Matjaža Seklja sploh prvič uvrstila med elito. Takrat je prav zaradi omenjenega remija in sumljive Britanske zmage nad Kazahstanom (11:2) odločala razlika v golih, Risi pa so si napredovanje zaslužili z veliko zmago s 16:0 nad Estonijo.

Od takrat se Britanci niso več pobrali in na nek način opustili ambicije po uvrstitvi med najboljše hokejske reprezentance sveta. V naslednjih letih so se bolj ali manj zadovoljili z nastopanjem v diviziji I in se leta 2007 spet vrnili na "mesto zločina", v Ljubljano. Proti zvezdniški četi takratnega slovenskega selektorja Teda Satorja z izvrstnim Anžetom Kopitarjem, bratoma Rodman, Tomažem Razingarjem in Ivom Janom v napadu Levi niso imeli nobenih možnosti in izgubili z gladkih 0:4. Tudi nazadnje sta se izbrani vrsti pomerili na istem prizorišču, v Tivoliju, le da je bil obračun veliko bolj napet, zmagovalec je bil znan šele v podaljšku. Tega je v drugi minuti odločil Rok Tičar.