Kraljujejo franšizni igralci

Ne le Kalifornijo, tudi Slovenijo je v teh tednih zajela prava hokejska vročica, za katero je najbolj zaslužen Anže Kopitar skupaj s soigralci Los Angelesa. Slovenski zvezdnik je na pragu raja, do naslova prvaka ga ločijo le še štiri zmage, s tem uspehom pa bi dosegel tisto, kar še nobenemu športniku ni uspelo v ekipnih športih. Da bo 'Kopi' nekoč hokejist je bilo zapisano v zvezdah. Njegov oče je bil včasih odličen napadalec, sedaj pa opravlja vlogo slovenskega selektorja. Anže je prve hokejske korake okusil kar na umetnem igrišču za domačo hišo, kjer je nad njim bedela tudi stara mama.

Že v nižjih selekcijah je bil korak pred vsemi, kar priznavajo tudi njegovi soigralci in nasprotniki. Sledil je odhod na Švedsko, kjer je svoje znanje obogatil, nato pa je prišel čas za nabor, na katerem je bil izbran kot 11. s strani Los Angelesa, mnogi so mu napovedovali še višjo uvrstitev, a je bilo odločilno tudi dejstvo, da prihaja iz majhne Slovenije. Od prvega trenutka, ko je stopil na led v NHL, je navduševal navijače, v Kaliforniji in tudi drugje v Severni Ameriki si je hitro pridobil občudovalce ter v sezoni 2007/08 prvič zaigral na tekmi zvezd. Zanj je to že šesto leto v NHL, prav nikoli pa ni dosegel manj kot 60 točk v sezoni. Vedno bolj se približuje tistim, ki so v klubski franšizi postavili rekorde.

Dustin Brown je tri leta starejši od Kopitarja in ne velja za tako tehnično podkovanega, vseeno pa gre za sila hvaležnega igralca, ki zna zabiti zadetek, hkrati pa je tudi izjemno močan in stabilen hokejist, ki ne beži od telesnega kontakta. Cenjen je tudi v garderobi, saj zadnje tri sezone opravlja vlogo kapetana. Spoštujejo ga tudi pri ameriški izbrani vrsti, na zadnjih olimpijskih igrah je bil asistent kapetana, leta 2009 pa je bil na svetovnem prvenstvu kapetan ameriške izbrane vrste.

Na sezono da krilni napadalec, ki je bil leta 2003 na naboru izbran kot 13., v povprečju med 50 in 60 točk, v tej končnici pa je eksplodiral, do finala je na 14 tekmah dosegel 16 točk. Oktobra leta 2007 je podpisal šestletno pogodbo v višini 19,05 milijona ameriških dolarjev.

Tudi Dougthy je franšizni igralec, leta 2008 je bil na naboru izbran kot številka dve. Kanadčan velja za ofenzivnega branilca, številne akcije, ki se končajo z zadetkom, se začnejo prav pri njem. To je zanj četrta sezona v NHL, pred letošnjo se je njegova prihodnost pri Los Angelesu postavila pod velik vprašaj. Razlog se je skrival v denarju. Mlademu branilcu je namreč potekla pogodba, 22-letnik pa je postavil visoke pogoje za nadaljevanje igranja v Kaliforniji. Pogajanja so bila naporna, a na koncu je le privolil v podaljšanje, zato pa bil tudi bogato nagrajen. Za osem nadaljnjih let v Los Angelesu bo skupaj prejel 56 milijonov ameriških dolarjev. Redni del sicer ni kazal, da si zasluži tolikšno pogodbo, saj je bila to zanj najslabša sezona, če ne upoštevamo krstne, ko se je na NHL še navajal. Je pa Dougthy v končnici le prestavil v višjo prestavo, saj je znova začel kazati predstave, kakršne pričakujejo navijači in strokovno vodstvo.