Nedelja, 20. 2. 2022, 4.00
1 leto, 10 mesecev
Skok v športno preteklost
Kako je mafijski smetarski mogul poskrbel za hokejsko pravljico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,23
2
"To ni prvoaprilska šala," so leta 2004 poročali ameriški mediji ob novici, da se je v profesionalni hokejski ligi UHL pojavil klub Danbury Trashers s 17-letnim predsednikom za krmilom. To je bil A. J. Galante, sin znanega mafijca, smetarskega mogula Jimmyja Galanteja. Ni šlo za kakšno pralnico nezakonito pridobljenega denarja, pač pa za pravo, senzacionalno hokejsko zgodbo, ki ji je predčasen konec naredil ameriški preiskovalni urad FBI.
Mafijec James "Jimmy" Galante je leta 2004 kupil hokejsko moštvo za svojega 17-letnega sina A. J. Galanteja, Danbury Trashers. "Slišal sem, da nek Jimmy Galante v Danburyju dela veliko dobrega, plačuje za ceste, šole, bolnišnice, kupil pa je tudi hokejsko ekipo," je v fascinantnem dokumentarnem filmu z naslovom Untold: Crime and penalties (neizrečeno: kriminal in kazni) na Netflixu povedal tedanji komisar ameriške poklicne hokejske lige UHL (United hockey league) Richard Brosal.
James Galante:
Za predsednika moštva je Galante, znan mafijec, član newyorške kriminalne družine Genovese postavil svojega 17-letnega sina A. J.-ja. "A. J. je izgledal kot tipični pobalin z zlatimi verižicami okoli vratu. Povedal sem jima, če ligo spravita v sramoto, bosta obžalovala," je novincema v ligi UHL povedal komisar.
Po filmu Mogočni rački postal hokejski odvisnež
"Nič naj vas ne skrbi," je bil odgovor mafijskega dona in njegovega sina. Ta, čeprav nezaupanja vrednega videza in starosti, je imel svoj načrt. Kot veliki ljubitelj wrestlinga – na njegove rojstne dneve je oče vabil tudi zvezdnike WWE, med njimi Dwayna Johnsona z vzdevkom The Rock, ki je danes velika hollywoodska zvezda – in od leta 1992, ko je v ameriške kinematografe prišel film Mogočni rački (The MightyDucks) predvsem hokeja, je imel svoje načrte. V hokej se je mladi A. J. zaljubil po prvem ogledu Disneyjeve uspešnice in kmalu tudi sam obul drsalke. Njegovo hokejsko pot je ob koncu srednje šole, ko si je že pridobil sloves nasilneža na ledu in s tem navdušil očeta, čeprav ga je ta sprva poskušal usmeriti v ameriški nogomet, končala grda poškodba, tedaj pa je oče prišel na idejo, da sinu kupi hokejski klub.
A. J. Galante:
Mafijski posli
V domačem Danburyju (mesto s kakšnimi 85 tisoč prebivalci, kakšnih 80 kilometrov severovzhodno od New Yorka) v ameriški zvezni državi Connecticut so se tako leta 2004 rodili Danbury Trashers ali danburyjski smetarji, danburyjski kantarji ... Jimmy Galante je bil namreč smetarski mogul, obvladoval je 80 odstotkov odvoza smeti v večjem delu Connecticuta in delih New Yorka, kjer je smetarske posle obvladovala družina Genovese. Vreden naj bi bil okoli 100 milijonov dolarjev, nad njegovim poslovanjem pa je tedaj že nadvse budno bdel tudi ameriški preiskovalni urad FBI, ki je po zrušitvi newyorškega mafijskega botra Johna Gottija za naslednjo tarčo izbral glavo družine Genovese Matthewa Iannela.
Še en film navdih za naslije
"To ni prvoaprilska šala," so o tem poročali mediji, a novi predsednik kluba Danbury Trashers A. J. Galante, ki z mafijskimi posli svojega očeta ni imel nič, se je z nekaj treme čisto resno lotil vodenja hokejskega kluba. "Čeprav nisem imel čisto nobenih izkušenj in nisem imel pojma, kako se lotiti projekta, sem vedel to, da je treba že na začetku poskrbeti za nekaj valov," je povedal v dokumentarcu na Netflixu. Iz wrestlinga je vedel, da je treba poskrbeti za spektakel, za hokejske potrebe je navdih našel v še enem filmu, Slap Shot (Nizki udarci iz leta 1977, v katerem so liki tudi nasilni bratje Hanson) in pot Danbury Trashers je bila začrtana.
V moštvu moraš imeti Gretzkyja
"V hokejskem klubu moraš imeti Gretzkyja," je razlagal A. J. Galante in v klub lige UHL (drugi razred severnoameriškega hokeja, pod ligo NHL, a v družbi AHL) pripeljal Gretzkyja. Ne največjega vseh časov Wayna, pač pa njegovega mlajšega brata Brenta, je razlagal v smehu. A to je bil bolj magnet za medije, ki so se razpisali o Gretzkyju v Danburyju, moštvo je gradil na silakih. Osrednja figura Danbury Trashers je postal kanadski silak Brad Wingfield, ob njem še kanadski pretepač Garrett Burnett, ki je pred tem 39 tekem odigral v ligi NHL za The Mighty Ducks of Anaheim, danes Anaheim Ducks, klubu, ki je nastal prav zaradi filmske uspešnice, ki je za hokej navdušila A. J.-ja, pa tudi kanadski orjak nigerijskih korenin Rumun Ndur. "Ndurja smo morali imeti že samo zaradi njegovega vzdevka, 'Nigerijska nočna mora'," se je spominjal mladi predsednik. Prav Ndurja poznajo tudi slovenski ljubitelji hokeja, v sezoni 2005/06 je namreč nosil dres Acroni Jesenic.
Nigerijska nočna mora v Sloveniji
"Bil sem prvi nigerijski hokejist," se v filmu spominja danes 46-letni hrust, ki je bil rojen v Nigeriji, odraščal pa je v Kanadi, v Hearstu v Ontariu. "Moja mama mi ni dovolila trenirati hokeja, dovolila pa mi je umetnostno drsanje. A sem drsal v hokejskih drsalkah," je še povedal nekdanji hokejist, ki se ga iz slovenske lige spominja tudi zadnji slovenski "enforcer" Boštjan Groznik.
"Rumun Ndur? Ta je bil hrust, tudi v NHL je igral. Pripeljali so ga in sem si rekel: 'OK, greva.' Soigralec mi je rekel: 'Pa ne Groza, ne!' Bal se je zame, da me ne bi 'napokal' (smeh, op. p.). In sem se kar dobro upiral. Po tekmi sem šel iz slačilnice s torbo na ramenih, Ndur je prišel mimo, pa sem si rekel: 'Hm, kaj pa zdaj?' A mi je le ponudil roko in rekel: 'Good fight.' No, tako je to, stepeš se na tekmi, a greš potem lahko mirno na pivo," nam je pred časom o spopadu s Ndurjem povedal "Groza" v rubriki Druga kariera. Ndur je v ligi NHL igral za Buffalo Sabres, NY Rangers in Atlanta Trashers.
Resnični Tony Soprano
A. J. Galante je za hokejskega zaupnika v klubu angažiral nekdanjega srednješolskega trenerja Tommyja Pomposella. To je bil še en filmski lik, dolgoletni skrbnik opreme pri številnih klubih nižjih ameriških lig, ki je še predobro razumel koncept kluba in izdatno prispeval k slovesu "Slabih fantov hokeja". A zadnjo besedo pri vsem je imel vendarle "veliki mecen" in glavni financer Jimmy Galante. Hokejskim silakom je bilo takoj jasno, za kakšnega človeka gre, v njegovi pisarni, kjer so sklepali pogodbe, je tudi visela fotografija zasedbe takrat izjemno popularne televizijske serije Sopranovi, s pripisom "Za Jimmyja, resničnega Soprana."
Brad Wingfield (zgoraj desno), Tommy pomposella (v sredini spodaj), Rumun Ndur (spodaj desno):
"Brad, v trenutku, ko pade prvi pak, odvrzi rokavice"
"Ni ti bilo treba biti genij, da si ugotovil, v čem je štos," se je v dokumentarcu spominjal Wingfield in priznal, da so se krepki hokejisti velikega šefa bali. Vsaj sprva. A pogodbe ni zavrnil nihče, ne zaradi strahu, pač pa zaradi obilice denarja. S tem Galante ni varčeval, igralce je zasuval z njim, najraje kar v gotovini in brez "papirnatih sledi". A. J. je tako sestavil ekipo pretepačev in 15. oktobra 2004 je napočil čas za prvo tekmo. Wingfield je tik pred odhodom na led v roke dobil mobilni telefon in zaslišal glas Jimmyja Galanteja: "Brad, v trenutku, ko pade prvi pak, odvrzi rokavice." Pogledal je na tribuno in dobil zlovešči pomežik Galanteja starejšega.
Hokejska zgodba se je začela s pretepom
Tri sekunde po začetku tekme je popadel enega od igralcev nasprotne ekipe in ga pošteno premikastil. Ljudem v dvorani, na tribunah se jih je na prvi tekmi sploh prve profesionalne športne ekipe v zgodovini pretežno delavskega mesta Danbury, zbralo lepo število, je zastal dih. Po pretepu pa je izbruhnilo absolutno navdušenje. "A to je hokej?," so ugotavljali rojevajoči se navijači: "To je imenitno! Razburljivo!" so še komentirali. In to je bil veličasten začetek hokejske senzacije. Prvo tekmo so Trashers dobili s 6:3 in začela se je senzacionalna hokejska zgodba.
Osovraženi povsod, Pomposello skrbel za umazane igrice
Komisar Brosal je bil sprva ogorčen, na vsaki pretepaški tekmi je moral kaznovati kopico danburyjskih hokejistov, a Trashers so bili neustavljiva sila, pretepali so vse po vrsti, večino klubov tudi premagovali, vse številčnejšim navijačem pa se je mešalo od navdušenja. Niso polnili le domače dvorane, tudi v gosteh so pritegnili pozornost, a negativno. "Osovraženi smo bili povsod, le doma ne in to nam je bilo všeč," se je do ušes smejalo Galanteju mlajšemu.
Skrbnik opreme Pomposello je skrbel za umazane igrice, v slačilnici nasprotne ekipe zapiral toplo vodo, gostujočim hokejistom skrival opremo in jim namesto pravih dajal papirnate brisače. "Ničesar takšnega se ne spomnim," je s širokim nasmeškom in cigaro v rokah neprepričljivo odgovarjal v dokumentarcu, Trashers pa so postali ne le strah in trepet lige, kot Philadelphia Flyers v ligi NHL v začetki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pač pa tudi ena najboljših ekip lige UHL.
"Josh, ti posrana rit, zdaj veš, kakšno srečo si imel"
Na tekmi s Kalamazoo Wings je branilec teh Joshua Elzinga Wingfieldu zlomil nogo, sledil je epski pretep, v katerega se je vmešal celo sam Jimmy Galante, ki je udaril sodnika in bil zato aretiran. Wingfield je bil srce ekipe, njegova poškodba pa tako huda, da bi lahko pomenila tudi konec kariere. Galantejevi "sodelavci" so izbrskali domač naslov Elzinga in Wingfielda vprašali, kaj naj naredijo. "Josh, ti posrana rit, zdaj veš, kakšno srečo si imel, da sem se odločil, da vse ostane na ledu," je v dokumentarcu svojemu rivali sporočil Wingfield. Ta se je vrnil na led in ob novem srečanju s Kalamazoo Wings poskrbel za maščevanje. To je bil še en množični pretep, v katerem je zavzeto sodeloval tudi Ndur, a Wingfield je Elzingi vrnil v "batinami življenja". "To je bilo nekaj najlepšega, kar sem videl v življenju," je o tem pretepu povedal Pomposello.
Zvednik lige NHL: Pojma nisem imel, v kaj se spuščam
Leta 2005 se liga NHL ni igrala, zaradi t. i. "lockdowna", ki je bil posledica nedogovora med hokejisti in lastniki klubov. To je bila izjemna priložnost za klube nižjih lig, tudi Trashers. A. J. Galante je leto in pol pred tem na finalu Stanleyjevega pokala videl, kako je Mike Rupp pristreljal zmago New Jersey Devils. Ruppa je povabil v svoj klub. "Pojma nisem imel, v kaj se spuščam. Plačati so mi hoteli na smetišču z vrečo denarja," se je spominjal nekdanji dolgoletni profesionalec iz lige NHL. "Mi je bilo pa všeč, kaj hokej pomeni v tamkajšnji skupnosti. In sem pristal," je dodal.
Veteran iz lige NHL Mike Rupp se je Danburyju pridružil med "lockdownom".
"Naslednje leto gremo po naslov!" FBI je mislil drugače.
Z odličnim strelcem so bili Trashers še boljši, prebili so se vse do finala lige UHL, a morali nato priznati premoč osovraženemu Kalamazooju. "Naslednje leto gremo na naslov prvaka," so obljubljali svojim zvestim navijačem. A to je bil račun brez krčmarja, ves čas danburyjske hokejske pravljice je namreč FBI s svojimi agenti pridno preiskoval rabote Galanteja starejšega, s prisluhi zbral na deset tisoče ur "kriminalnih pogovorov", nešteto dokazov nezakonitega delovanja in leta 2006 proti Jimmyju Galanteju vložil obtožnico s 73 točkami, med njimi za izsiljevanje, nasilništvo, davčne goljufije … Tudi Danbury Trashers so poslovali nezakonito, igralce so plačevali mimo pravil in veliko preveč.
Galante starejši je kljuboval, dokler FBI ni zagrozil, da se bo spravil na njegovega sina, nato je priznal krivdo in bil za 87 mesecev poslan v zapor. Klub Danbury Trashers je propadel, A. J. Galante pa si je našel normalno službo voznika tovornjaka. Po nekaj letih je ustanovil boksarski klub in ga uspešno vodil ter tudi z njim dosegel zavidanja vredne uspehe. Ko se je iz zapora vrnil še Galante starejši, sta v danburyjski hokejski dvorani organizirala boksarski večer. Pretepanje je tako ostalo doma v Danburyju, le drsalke so izginile iz enačbe.
2