Forma je, samozavest tudi, ko bi le prišle še zmage

Po dveh sezonah in pol pri nemškem Krefeldu je Mitja Robar začutil, da potrebuje spremembo. Zapustil je elitno nemško ligo in pred začetkom novega tekmovalnega obdobja zadrsal po poti, ki ga je pripeljala v najkakovostnejšo češko Extraligo. S slovenskim branilcem Luko Vidmarjem sta ena redkih tujcev v klubu Mlada Boleslav iz istoimenskega mesta, ki leži nedaleč od prestolnice Prage. Gre za manjše mestece z manj kot 50 tisoč prebivalci, ki je dalo dva aktivna NHL-ovca, v Mladi Boleslavi sta se namreč rodila Martin Havlát (New Jersey Devils) in Radim Vrbata (Vancouver Canucks).

Robar se je v nekaj mesecih z deželo, ki bo maja na svetovnem prvenstvu elite gostila hokejsko smetano, med katero bo tudi naša reprezentanca, dodobra spoznal: "Zdaj sem se že navadil nanjo. Tudi jezika. Marsikaj razumem, tako da mi je s tega vidika lažje, kot mi je bilo na začetku. Čeprav se morda nekatere besede v slovenščini in češčini slišijo podobno, imajo lahko tako različen pomen, da si s slovenščino dejansko ne moreš veliko pomagati (smeh, op. a.). Njihova angleščina pa ni najboljša. A nimam se kaj pritoževati. Je zelo podobno kot pri nas, kar zadeva običaje in vsakdanje življenja. Je pa ena razlika, in sicer da je tu veliko ceneje. Ko sta me prijatelja pripeljala na Češko in smo šli ven jest, smo na koncu gledali račun in se čudili. Razlike v cenah se res precej poznajo."

Boljši kot kaže lestvica

Če je lahko navdušen nad cenami na Češkem, pa je navdušenje manjše, ko beseda nanese na hokej. Mladi Boleslavi, ki se je v lanski sezoni iz druge kakovostne češke lige prebila v Extraligo, ne kaže najbolje. Trenutno je na predzadnjem, 13. mestu, a za desetim, ki po rednem delu prinaša obstanek v Extraligi in boj za dodatni vstopnici za četrtfinale, zaostaja ulovljive štiri točke.

Bolje gre v zadnjih tednih našemu razigranemu branilcu, ki je na zadnjih petih tekmah štirikrat zadel in prav tolikokrat podal, a veliko raje bi videl nove točke na klubski lestvici. "Zdaj sem ujel neko formo, s katero je prišla tudi samozavest, ki je precej večja kot prej. Zame je to, da zadenem, da osvojim točke, da kakorkoli pomagam ekipi, res pomembno, ker me niso pripeljali v ekipo le zato, da bom pač malo igral. Na ledu se počutim veliko bolje in upam, da bom v podobnem ritmu nadaljeval," o osebnem prispevku razmišlja naš sogovornik in dodaja: "Kar pa ni v redu, je to, kako igramo kot ekipa. Oziroma to, da ne nabiramo točk. Kar precej manj jih imamo, kot bi si jih sicer tudi zaslužili. Mislim, da smo boljši, kot kaže lestvica."

Ne gre za pomanjkanje kakovosti

Torej ni težava v tem, da bi bila Mlada Boleslav preprosto premalo kakovostna za nasprotnike v češki eliti?

"Ne, sploh ne. Pri nas je največja težava v igri, ko smo enakovredni, ko igramo pet na pet ali štiri na štiri. Tu smo, mislim da, celo najslabši v ligi in jasno je, da smo res katastrofalni ob izenačenih močeh in v obrambi, ki nam dela težave. Pri tem ne mislim le na vratarja in dva branilca, pač pa na vseh pet igralcev na ledu. Njihovo komunikacijo, povezanost … Vse prevečkrat se nam zgodi, da kdaj v igri nimamo najboljše komunikacije in to posledično pripelje do zadetkov," o glavni težavi še pravi zgovorni Štajerec, ki ima pred očmi en cilj. Ta je ujeti deseterico v rednem delu in se izogniti t. i. baražu, v katerem se moštva borijo za obstanek oziroma napredovanje v Extraligo.

Zadovoljen z minutažo

Večina slovenskih hokejistov kljub nedavnim reprezentančnim uspehom v tujini še vedno ni najbolj cenjena in jo v klubih čaka veliko več dokazovanja kot druge, kar neprestano ponavlja tudi slovenski selektor Matjaž Kopitar. Velikokrat so za napake in prejete zadetke krivi oni, pa čeprav neupravičeno. Kako je s tem na Češkem?

"V tujini si tujec. Na to smo že navajeni, to ni nekaj novega. V Extraligi ni veliko tujcev. So Slovaki, izredno malo je Kanadčanov in Američanov, nekaj nas je Slovencev, tako da včasih kaj prej pade nate kot na domačega igralca," pravi 32-letnik in nadaljuje: "Če je bilo doma vedno tako, da je tujec igral ne glede na vse, pa čeprav je bil slabši od domačega, je v tujini obratno. Če tujec ni ne vem koliko boljši od domačega, bo on na klopi in bo igral domači hokejist."

Na srečo se Robarju s tem, da bi ga trener posedel na tribuno, ni treba ukvarjati. Navsezadnje so ga v klub pripeljali kot dodano vrednost. "Ko sem prišel, sem vedel, kaj me čaka. A na začetku nisem bil zadovoljen sam s seboj, tudi oni najverjetneje niso bili najbolj zadovoljni z mano, zato je bila minutaža nekoliko nižja. Moral bi več dati, kot sem zdaj na zadnjih tekmah. S tem je prišla tudi minutaža, igram med 20 in 23 minutami, tako da z igralnim časom nimam težav," pripomni Robar, ki je z ekipo sicer zadovoljen, pogreša pa ekipni duh, ki je krasil njegovo moštvo v Nemčiji.

Finance so urejene.

Veseli ga, da so finančne razmere v klubu urejene. "Z agentom sva se pogovarjala in je vse urejeno. Ni nobenih težav ali zamujanj, česar si nihče ne želi. Tu tudi liga zagotavlja, ampak vseeno pa se najde kakšen klub, kjer ni vse tako lepo, kot je pri nas, pa so vseeno boljši od nas," je ob koncu pogovora s Sportalom dejal branilec, ki se bo v začetku februarja pridružil reprezentančni akciji. Rise med 5. in 7. februarjem namreč na Dunaju čaka turnir, kjer se bodo ob gostiteljih pomerili še s Slovaki in Italijani.