Žmavc: Prihodnost Tacna je negotova

Ali lahko podobna usoda zaradi tovrstnih težav doleti tudi svetovno prvenstvo leta 2010, ki bi ga moral gostiti prav Tacen, pa bo znano že letos novembra. Takrat bo kongres Mednarodne kajakaške zveze (ICF) in na njem bo verjetno padla dokončna odločitev, ali bo prvenstvo v Tacnu (ali celo sploh v Sloveniji). Po najbolj črnem scenariju bi se namreč lahko zgodilo, da niti "rezervna opcija" s solkansko progo ne bi bila odobrena in bi tako izgubili SP. Vse skupaj bi bilo bistveno bolj enostavno, če bi bila rešena problematika z zemljiščem ob tacenski progi. Ob tem, da denacionalizacijski postopek pač pričakovano zahteva določen čas, se je namreč pojavila še težava s parkiriščem.

"Reševanje celotnega problema se vleče že več kot 20 let. Tacen kot tak je zelo kompleksna zgodba. Gre za denacionalizacijski postopek, ki razumljivo teče v skladu s pravnimi predpisi. Res pa je, da se zelo vleče. Na to Kajakaška zveza Slovenije ne more vplivati, saj nismo pravna stranka. Druga zadeva, ki je zapletla zgodbo od lanskega leta, pa je parkirišče pred vhodom na tekmovališče. Kljub temu, da naj bi bilo v pripravah na SP 1991 odkupljeno od lastnikov, pa Mestna občina Ljubljana kot naslednica takratnih občin že 20 let ni uredila zadev. Zaradi takratne 'šlamparije' tako ni dokazov, da je MOL res lastnica spornega zemljišča, ki so ga spet prevzeli prejšnji lastniki. To za nas pomeni veliko večje dodatne stroške pri organizaciji vsakega večjega tekmovanja. Ker se v zadnjem letu ni nič premaknilo, smo bili prisiljeni že svetovno serijo premakniti v Solkan. Če pa se to ne bo uredilo pred SP 2010, potem je zgodba s Tacnom verjetno končana," pravi podpredsednik KZS Bojan Žmavc, ki poudarja tudi, da kajakaški šport pač ne premore toliko finančne moči, da bi lahko za vsako ceno prirejal tekme v Tacnu. Lastnik pač ima pravico, da ceno prilagaja sebi v prid.

Ali Ljubljana želi tacensko progo, ali ne?

Žmavc tudi opozarja, na edinstvenost tacenske proge, česar bi se Ljubljana morala bolj zavedati. "Mesto Ljubljana se bo moralo odločiti, ali bo v Tacnu športni objekt. Po drugi strani pa je tako, da stadion lahko zgradi vsak, takšne kajakaške proge s takšnim slovesom pa nima vsako glavno mesto. Ima jo Praga, vendar še zdaleč se ne more meriti z atraktivnostjo tacenske," meni Žmavc, ki je pojasnil, da se kljub drugačnim obljubam v letu dni ni premaknilo prav nič v odnosu med lastniki parkirišča in MOL.

Vse skupaj naj bi po Žmavčevem mnenju kazalo tudi na stanje športa v Ljubljani. "Odgovorni se bodo morali vprašati, koliko je bilo športnikov na OI 2008 iz glavnega mesta in kakšen je bil njihov izkupiček. Kajakaši smo imeli smolo na olimpijskih igrah, toda po drugi strani je podmladek dosegal izjemne izide. V tem okviru velja poudariti tudi to, da je bila na primer Eva Terčelj iz KKK Ljubljana mladinska svetovna prvakinja, kanuisti iz Tacna prav tako, ob tem pa Martin Albreht iz Tacna podprvak. Resnično bi se napravila velika škoda, če Tacna ne bi bilo več. Izguba bi bila tudi zaradi tega, ker takšni objekti lahko prinašajo dobiček tudi zaradi turističnih dejavnosti. To dokazujeta tudi španski Seu d'Urgell in avstralski Penrith. Pri nas pa je prišlo do podcenjevanja individualnega športa. Prav je, da se gradijo stadioni, ampak prav bi bilo tudi zadržati in izpopolniti takšen vodni center," meni Žmavc.

Se pa po drugi strani kajakašem obeta nov objekt v Brežicah. A stvar je šele v povojih. Direktor kajakaških reprezentanc Andrej Jelenc se je pred dnevi skupaj s predstavniki občine Brežice odpravil na obisk kajakaškega centra v Seu d'urgell. "Obstajajo realne možnosti, da se v sklopu gradnje elektrarne v Brežicah naredi tudi kajakaška proga. Ta bi bila za nadaljnji kajakaški razvoj izjemnega pomena. V Brežicah tako potekajo dogovori, ali bi v državni prostorski načrt lahko uvrstili tudi kajakaško progo. To bo znano v naslednjih mesecih. Progo naj bi združili z ribjo stezo, ki jo morajo prav tako zgraditi ob elektrarni," pravi Jelenc