Šport, ki je poskrbel za 39 slovenskih medalj na svetovnih članskih prvenstvih

Predstavljamo šport, ki ima na Slovenskem izjemne uspehe in pogoje, po drugi strani pa je izjemno poceni.

1 / 4

Foto: osebni arhiv Franca Gornika

2 / 4

Foto: osebni arhiv Franca Gornika

3 / 4

Foto: osebni arhiv Franca Gornika

4 / 4

Foto: osebni arhiv Franca Gornika

Kegljanje je šport, ki je dal prvo slovensko športnico leta Mariko Kardinar in prve slovenske ekipne svetovne prvake – moško reprezentanco. Čeprav ta športna panoga medijsko ni ravno zelo odmevna, pa je zgledno organizirana. V Sloveniji deluje 76 klubov. V registru panožne zveze je približno 3.600 kegljačev. Najbolj popreproščeno bistvo športa bi lahko strnili v izziv, kako s kroglo, ki meri 16 centimetrov in je težka 2,85 kilograma, podreti čim več kegljev višine 40 centimetrov.

Pomembna je zbranost

Kdaj je najprimernejše obdobje za vstop v vadbo? Relativno zgodaj. Tekmovanja v Sloveniji potekajo že za devetletnike. "Si v zaprtem objektu, na toplem, nisi odvisen od vremena, ni kontaktov, zato odpade veliko poškodb. Pri kegljanju ni potrebna velika fizična moč niti posebne telesne predispozicije ali prirojena hitrost kot pri nekatereih drugih športih. Pomemben element je natančnost, otroci pri ukvarjanju s kegljanjem dobijo dobro koordinacijo gibov, uskladiti moraš delo rok in nog ter zadeti v teku," pravi Lado Gobec, trener v celjskem klubu, najuspešnejšem ženskem kolektivu v Evropi, in selektor ženske reprezentance vse od osamosvojitve naprej.

"Razvijajo se tudi gibljivost, ravnotežje, natančnost, zbranost. Ta je izjemnega pomena. Precej tega izvira iz glave. Tekma traja približno uro, v tem času moraš biti izredno zbran. Tu so še druženje, socializacija, navajenost na delo, disciplina. Kegljaški šport ima v Sloveniji zelo dobre pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov," poudarja predsednik strokovnega sveta pri Kegljaški zvezi Slovenije.

Slovita tradicija

Slovenci imamo v kegljanju hvalevredno tradicijo. Znamenita imena so Francka Erjavec, Vlado Martelanc, Miro Steržaj, Magda Urh, Janja Marinc, Ljubomira Tkalčič, Boris Urbanc, Marika Kardinar, Boris Benedik, Biserka Petak, Silvana Belcijan, Brankica Pavlovič, Rada in Nada Savič, Uroš Stoklas, Barbara Fidel, Eva Sajko, Mitja Gornik

Na ekipnih in posamičnih svetovnih prvenstvih je bilo osvojenih 39 medalj (14 zlatih, 6 srebrnih, 19 bronastih). Pri ženskih klubih povsem izstopa celjski, ki je z 11 osvojenimi svetovnimi pokali in šestimi zmagami v ligi prvakinj najuspešnejši v Evropi. Pri moških so najboljši Konstruktor, Triglav Kranj, Calcit Kamnik …

Odlični pogoji, ugodna cena: praktično zastonj

Med pogoje prvenstveno spada 40 modernih in s sodobnimi elektronskimi napravami opremljenih kegljišč. V tem pogledu se Slovenija lahko meri z najboljšimi evropskimi državami. S tekmovalnim kegljanjem se je mogoče ukvarjati še precej po 30. letu, rekreativno pa dokler dovoljujejo kolena.

Odlična novica za starše je, da je kegljanje kot šport izjemno poceni. Skoraj v vseh klubih je, če odštejemo kakšnega desetaka ali dva članarine na leto, vadba brezplačna. Treba je imeti kratke hlače, majico in (športne) copate, kdaj opraviti kakšen prevoz. To pa je bolj ali manj to. Klub poskrbi za objekt oziroma gostuje v njem, temu pa pripadajo krogle, keglji, steze … Vadba in tekmovanja so zanimivi, saj je treba vseskozi nekaj seštevati.

Tekmovanje mladih je dobro organizirano, v različnih kategorijah poteka od devetega do 15. leta. V njem vsako leto sodeluje okrog 180 dečkov in deklic. S klubi sodelujejo tudi šole, ki imajo tudi svoje tekmovanje. Delo z mladimi je še posebej razvito na Notranjskem.

Pod črto

Predsodek, da je kegljanje gostilniški ali šport le za upokojence, ne drži. Ta stereotip se je bržkone razvil zaradi izvora kegljanja, saj so kegljali predvsem ali tudi v gostilnah. Tam se je igralo tudi za denar, denar pa so seveda imeli odrasli.

Športno ukvarjanje s kegljanjem zahteva veliko treninga, privablja pa veliko mlade populacije. Kegljaška zveza Slovenije ima lično in dobro ažurirano spletno stran, ki je bolj informativna od spletne strani marsikaterega večjega športa. O dobri organizaciji pričajo tudi spletni prenosi, zato se zdi, da je kegljanje kot šport podcenjeno.

<b>Kratek skok v zgodovino</b>

Zametki kegljanja so stari nekaj tisoč let in segajo v Egipt. V Evropi so prvi pisni viri iz 12. stoletja iz Nemčije. To je bila meščanska igra, podpiral jo je tudi Martin Luther. V Sloveniji prvi zapisi o kegljanju segajo v 15. stoletje, upodobljeno je tudi na fasadi cerkve v Crngrobu. Prvi klub je bil ustanovljen v Ljubljani leta 1880 in se je imenoval Enotnost. Že pred prvo drugo svetovno vojno je bilo na Slovenskem precej enosteznih kegljišč. Leta 1950 je bila ustanovljena slovenska kegljaška zveza, jugoslovanska že prej. Šport se je začel hitro razvijati, najprej na dvo-, nato na štiristeznih kegljiščih. Leta 1968 so bila zgrajena prva avtomatska kegljišča. Zdaj je na Slovenskem okrog 40 modernih od štiri- do desetsteznih kegljišč s sodobno elektroniko in računalniško obdelavo podatkov.

<b>Pogled tekmovalca: Matej iz kegljaškega kluba Calcit Kamnik:</b>

"Navdušil me je sosed, ki nas je peljal na staro kamniško kegljišče, treniram od prvega razreda. Pri športu mi ugaja, da moramo delovati kot ekipa. Posameznik ne more rešiti tekme. Eno mojih temeljnih spoznanj je, da brez treninga ni uspeha. Vaditi moraš, tudi ko se ti ne ljubi. Lažje je, če imaš v ekipi prijatelje, tudi druženje je zelo pomembno."

<b>Številke</b>

Največ tekmovanj poteka na 120 lučajev, posamično in ekipno. Do devetega leta imajo otroci le 60 lučajev, naprej pa 120. Tekme potekajo tudi ekipno (šest tekmovalcev), posamično kot sprint, dvojice, mešane dvojice … Zaletišče je dolgo 6,5 metra in široko 1,5 metra. Steza s prostorom za keglje vred je dolga 21 metrov. Kegljev je devet, visoki so 40 centimetrov in težki po 1,7 kilograma. Postavljeni so v kvadrat z meter dolgimi stranicami, ki so obrnjene tako, da so pod kotom 45° na simetralo steze. Ena je obrnjena naprej, druga nazaj. Krogli za mlajše kategorije sta prilagojeni. Do 11 let ima premer 14 cm in težo 1,9 kg, od 11 do 15 let pa premer 15 cm in težo 2,3 kg.

<b>Razlika med kegljanjem in bovlingom?</b>

Razlika je v številu kegljev: bovling jih ima deset, postavljeni so v trikotnik. Keglji so manjši in postavljeni bolj skupaj. Krogla pri bovlingu je večja in težja kot pri kegljanju in ima luknje za prijem. Pri kegljanju je devet kegljev postavljenih v kvadrat. Keglji so večji in stojijo bolj narazen.

<b>ABC za starše:</b>

Kako otroka vključiti v kegljanje? Ta dejavnost obstaja v nekaterih šolah, starši pa ga lahko pripeljejo v klub. Kaj otrok pridobi ob ukvarjanju s kegljanjem? Delovne navade, občutek za samostojnost, komunikacijo, koordinacijo, gibljivost, natančnost, zbranost … Kakšni so stroški? Relativno nizki. Večina klubov otrokom ne zaračunava vadnine. Klubi dajejo opremo, krogle, keglji so del objektov oziroma kegljišč. Starši priskočijo na pomoč s prevozi. Kakšna je regionalna porazdeljenost klubov? Približno enakomerna. Obstaja 12 regij, v vsaki je vsaj en klub. Na vzhodnem in zahodnem delu Slovenije je približno enako klubov. Ocena je, da je največ mladih na Notranskem. Samo kočevska in goriška regija imata le en klub. Preostale več. Kegljaško močne so Gorenjska, Notranjska, Štajerska …

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano