Šport, ki je poskrbel za 39 slovenskih medalj na svetovnih članskih prvenstvih

Kegljanje je šport, ki je dal prvo slovensko športnico leta Mariko Kardinar in prve slovenske ekipne svetovne prvake – moško reprezentanco. Čeprav ta športna panoga medijsko ni ravno zelo odmevna, pa je zgledno organizirana. V Sloveniji deluje 76 klubov. V registru panožne zveze je približno 3.600 kegljačev. Najbolj popreproščeno bistvo športa bi lahko strnili v izziv, kako s kroglo, ki meri 16 centimetrov in je težka 2,85 kilograma, podreti čim več kegljev višine 40 centimetrov.

Pomembna je zbranost

Kdaj je najprimernejše obdobje za vstop v vadbo? Relativno zgodaj. Tekmovanja v Sloveniji potekajo že za devetletnike. "Si v zaprtem objektu, na toplem, nisi odvisen od vremena, ni kontaktov, zato odpade veliko poškodb. Pri kegljanju ni potrebna velika fizična moč niti posebne telesne predispozicije ali prirojena hitrost kot pri nekatereih drugih športih. Pomemben element je natančnost, otroci pri ukvarjanju s kegljanjem dobijo dobro koordinacijo gibov, uskladiti moraš delo rok in nog ter zadeti v teku," pravi Lado Gobec, trener v celjskem klubu, najuspešnejšem ženskem kolektivu v Evropi, in selektor ženske reprezentance vse od osamosvojitve naprej.

"Razvijajo se tudi gibljivost, ravnotežje, natančnost, zbranost. Ta je izjemnega pomena. Precej tega izvira iz glave. Tekma traja približno uro, v tem času moraš biti izredno zbran. Tu so še druženje, socializacija, navajenost na delo, disciplina. Kegljaški šport ima v Sloveniji zelo dobre pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov," poudarja predsednik strokovnega sveta pri Kegljaški zvezi Slovenije.

Slovita tradicija

Slovenci imamo v kegljanju hvalevredno tradicijo. Znamenita imena so Francka Erjavec, Vlado Martelanc, Miro Steržaj, Magda Urh, Janja Marinc, Ljubomira Tkalčič, Boris Urbanc, Marika Kardinar, Boris Benedik, Biserka Petak, Silvana Belcijan, Brankica Pavlovič, Rada in Nada Savič, Uroš Stoklas, Barbara Fidel, Eva Sajko, Mitja Gornik …

Na ekipnih in posamičnih svetovnih prvenstvih je bilo osvojenih 39 medalj (14 zlatih, 6 srebrnih, 19 bronastih). Pri ženskih klubih povsem izstopa celjski, ki je z 11 osvojenimi svetovnimi pokali in šestimi zmagami v ligi prvakinj najuspešnejši v Evropi. Pri moških so najboljši Konstruktor, Triglav Kranj, Calcit Kamnik …

Odlični pogoji, ugodna cena: praktično zastonj

Med pogoje prvenstveno spada 40 modernih in s sodobnimi elektronskimi napravami opremljenih kegljišč. V tem pogledu se Slovenija lahko meri z najboljšimi evropskimi državami. S tekmovalnim kegljanjem se je mogoče ukvarjati še precej po 30. letu, rekreativno pa dokler dovoljujejo kolena.

Odlična novica za starše je, da je kegljanje kot šport izjemno poceni. Skoraj v vseh klubih je, če odštejemo kakšnega desetaka ali dva članarine na leto, vadba brezplačna. Treba je imeti kratke hlače, majico in (športne) copate, kdaj opraviti kakšen prevoz. To pa je bolj ali manj to. Klub poskrbi za objekt oziroma gostuje v njem, temu pa pripadajo krogle, keglji, steze … Vadba in tekmovanja so zanimivi, saj je treba vseskozi nekaj seštevati.

Tekmovanje mladih je dobro organizirano, v različnih kategorijah poteka od devetega do 15. leta. V njem vsako leto sodeluje okrog 180 dečkov in deklic. S klubi sodelujejo tudi šole, ki imajo tudi svoje tekmovanje. Delo z mladimi je še posebej razvito na Notranjskem.

Pod črto

Predsodek, da je kegljanje gostilniški ali šport le za upokojence, ne drži. Ta stereotip se je bržkone razvil zaradi izvora kegljanja, saj so kegljali predvsem ali tudi v gostilnah. Tam se je igralo tudi za denar, denar pa so seveda imeli odrasli.

Športno ukvarjanje s kegljanjem zahteva veliko treninga, privablja pa veliko mlade populacije. Kegljaška zveza Slovenije ima lično in dobro ažurirano spletno stran, ki je bolj informativna od spletne strani marsikaterega večjega športa. O dobri organizaciji pričajo tudi spletni prenosi, zato se zdi, da je kegljanje kot šport podcenjeno.