Šahovska zveza Slovenije slovesno obeležila osemdesetletnico

Spomnili so se začetkov te miselne igre ter številnih generacij, ki so zaznamovali ne le slovenski, ampak tudi svetovni šah na čelu z legendarnim Milanom Vidmarjem.

"Slovenci smo igro na 64 črno-belih poljih vzeli za svojo, od Avstro-Ogrske, kraljevine Jugoslavije, Jugoslavije pa vse do sedanjih časov, ko smo gostili tudi najpomembnejše šahovske dogodke na svetu. Kalijo pa se tudi mladi rodovi, ki bodo prenašali šahovsko znanje na naslednje generacije," je med drugim v nagovoru povedal predsednik državnega zbora Milan Brglez, prisotne pa je pozdravil tudi predsednik Olimpijskega komiteja (OKS) Bogdan Gabrovec.

"Nekdanja Jugoslavija je bila dolga desetletja za Sovjetsko zvezo druga šahovska velesila na svetu. Šahovska zveza Jugoslavije je temeljila na Slovencih, prvi predsednik je bil Slovenec, tudi v šahovski reprezentanci na olimpijadi v Dubrovniku leta 1960 je bila trojica Slovencev, polovica reprezentance, ki je osvojila zlato," je uvodoma dejal podpredsednik Mednarodne šahovske zveze (Fide) Boris Kutin in dodal, da je ŠZS ob jubileju čestital tudi predsednik Fide Kiršan Iljumdžinov.

ŠZS je druga najbolj množična športna organizacija

Predsednik ŠZS Tomaž Subotič je izpostavil, da je ŠZS druga najbolj množična športna organizacija, saj ima okrog 150 klubov in 250 šahovskih krožkov ter prek 15.000 šahistk in šahistov. V samostojni Sloveniji je bil največji šahovski dogodek 35. olimpijada leta 2002 na Bledu.

Predsednik organizacijskega odbora je bil Milan Kneževič, tedaj predsednik ŠZS, direktor pa Kutin, ki je najbolj zaslužen, da je olimpijado Slovenija sploh dobila. Kutin je bil namreč dolga leta predsednik Evropske šahovske zveze in je s tem ob svoji sedanji funkciji po položaju med Slovenci, ki so v mednarodnih športnih organizacijah segli najvišje.

Slovenci so igrali vidno vlogo v nekdanji Jugoslaviji tako med igralci kot med organizatorji. Še pred osamosvojitvijo Slovenije je leta 1961 svetovni mladinski prvak postal Bruno Parma. Prvi nastop za samostojno Slovenijo je bil leta 1992 na šahovski olimpijadi v Manili, kjer ekipa delila 17. - 21. mesto med 102 državama, z bronasto medaljo pa se je izkazal Leon Gostiša na četrti deski, kar je tudi prva medalja za Slovenijo nasploh.

Za prihodnost se ni treba bati

Že uveljavljenim slovenskim šahistkam in šahistom se je v zadnjem času pridružil mladi rod z Lukom Leničem in Lauro Unuk. Lenič je leta 2002 postal mladinski svetovni prvak do 14 let. Laura Unuk je lani s 14 leti osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje do 16 let.

Najboljši slovenski šahist vseh časov pa je bil inženir Milan Vidmar, sicer raziskovalec osnov elektroenergetike in snovalec električnih strojev. Dobrega pol stoletja je bil nosilec šaha v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Čeprav je bil amaterski šahist, je med letoma 1910 in 1930 krojil svetovni šahovski vrh; nekaj časa je bil med četverico najboljših šahistov sveta. Pozneje se ob svojem poklicu, kjer je bil tudi snovalec univerzitetnih ustanov, v šahu posvetil sodniškemu in organizacijskemu delu.

V že omenjeni zlati reprezentanci, ki je leta 1950 zmagala v Dubrovniku, je bil tudi njegov sin Milan Vidmar mlajši ter Stojan in Vasja Pirc. Igrali so še Svetozar Gligorić, Petar Trifunović in Braslav Rabar.