Osebnostna kriza Mitje Petkovška? Ah kje, pozabite!

Ko je v začetku oktobra odjeknila vest, da se telovadec Mitja Petkovšek, ki je Slovenijo razvajal z velikimi športnimi rezultati – v svoji zbirki ima tudi dve zlati medalji s svetovnih prvenstev in štiri zlata odličja z evropskih – poslavlja, je bil del javnosti na to že pripravljen. Že nekaj let je namreč kazalo na to, večkrat je to dejstvo izpostavljal tudi telovadec sam, saj njegovo telo pri 38 letih ni moglo več zdržati hudih telesnih naporov, ki jih prinaša vrhunski šport.

Od njegovega slovesa je minilo nekaj več kot mesec dni in v tem mesecu je nekdanji telovadec užival kot že dolgo ne. Počel je vse tisto, kar prej ni prišlo na vrsto. Ni pa pozabil niti na svoj drugi dom, na športno dvorano Gib na Drenikovi v Ljubljani, kjer je treniral zadnja leta.

"Še vedno grem vsak dan v telovadnico in treniram. Brez svoje telovadne družine ne zmorem, poleg tega na orodju naredim nekaj zase, si napolnim baterije, navijam in opazujem fante, kako se trudijo in garajo," je pripovedoval ob robu predstavitve teka na Kristalno palačo, kjer so ga kot enega od BTC-jevih sponzorirancev, ta mu še vedno stoji ob strani, izbrali za ambasadorja.

Čas za časopise, kavo, prijatelje in družino

Trenutno največ pripomore pri vodenju kluba za ritmično gimnastiko, ki ga vodi partnerica Mojca (Mojca Rode je nekdanja ritmična telovadka, ki danes vodi svoj klub za ritmično gimnastiko TIM; ta šteje približno 250 članov.

"Ker nisem ravno ritmičarka, ne treniram, počnem pa vse drugo. Sem predsednik kluba in skrbim za pomoč, protokolarne in administrativne zadeve. "To me kar dobro zamoti, kar pomeni, da nimam časa buljiti v strop in razmišljati, kaj bom zdaj v življenju počel. Čeprav si, če povem po pravici, želim, da bi lahko še nekaj časa zjutraj v miru prebiral časopise in pil kavico ter čim več časa preživel z otroki in s prijatelji. Želim si, da se mi ne bi preveč mudilo v službo.

Trdi, da ne čuti nobene osebnostne krize. Da sicer pogreša tekmovanja, adrenalin, ki ga prinašajo, ni pa nikakršen 23-letni mulec, ki bi bil razočaran nad svojo kariero, ki jo je iz določenih razlogov moral prekiniti, se posloviti od športa in se spreti z vsemi akterji iz tega sveta, ker bi mu bilo tako najlažje.

Slovo je bilo načrtovano

"Za slovo sem se odločil povsem načrtovano, zato je moja zgodba povsem drugačna. Navsezadnje nisem več mlad, tako da je bilo logično, da me čaka slovo. Gimnastika ostaja moja ljubezen. Računam, da bom vanjo na tak ali drugačen način vpleten tudi v prihodnje. Če ne drugače, pa vsaj prek Mojčinega kluba," je razmišljal Mitja, ki pravi, da bi, če bi mu telo to dovoljevalo, z veseljem telovadil vse do pokoja.

"Proces odhajanja je bil zelo dolg. Telo mi je že nekaj časa sporočalo, da dolgo ne bo več zdržalo. Vsak uspešen trening in tekmo sem vzel, kot bi mi bila podarjena od boga," je priznal.

Bolečine, ki so bile dolga leta del njegovega vsakdana, so danes drugačne, pravi. "Bolečina se seli vedno nižje. Iz hrbtenice, kjer sem jo čutil v času kariere, se je preselila proti zadnjici. Zjutraj si še vedno s težavami obujem nogavice, a me pri vsakdanjem življenju ne motijo. So me pa prej, ko sem si želel biti najboljši na svetu," je dejal.

Če bodo težave vedno večje, potem si bo pomoč poiskal znotraj telovadnih krogov – "K sreči imamo nekdanje telovadce, ki obvladajo tudi masažo." – ali pa bo znova obiskal zdravnika.

Samostojnega zaključka si ne želi

Čeprav je dokaj ustaljena praksa, da športniki črto pod kariero potegnejo na poslovilni tekmi, na katero so povabljeni vsi, ki so kakorkoli vpleteni v življenje tistega, ki se poslavlja, vključno z mediji, Mitja o tem ne razmišlja. Ne bo pa se branil, če bi to zanj organiziral kdo drug.

"Ker sem po naravi skromen, si ne želim velike pozornosti," je povedal. "Raje bi se priključil odprtju novega gimnastičnega centra. Neki pogovori so sicer v teku, vendar vanje nisem vpleten," je dodal.

Poleg novih službenih izzivov ga v kratkem čaka še ena prelomnica, akademska. Na ekonomski fakulteti ga le še diploma loči do zaključka študija. "Ne, letos tega še ne predvidevam, računam pa, da mi bo to uspelo prihodnje leto," je odgovoril na vprašanje, ali bo že letos čas za odpiranje šampanjca po zagovoru. Tema? "Najverjetneje se bom lotil razvoja Mojčinega kluba, strategije razvoja in podobno. Čeprav sem po duši finančnik, sem tudi tu doma."