Od prvega stika s šahom v osnovni šoli do naziva svetovni prvak

Šah je eden od športov, s katerim se lahko ukvarja prav vsak otrok. Z njim si izboljšuje koncentracijo, vizualizacijo, saj si mora predstavljati zaporedje dejanj, razmišljanje vnaprej-načrtovanje, razvija logiko, kar pomaga med drugim tudi pri učenju matematike …

Pri šahu je zelo priročno to, da lahko večino treninga otrok opravi sam doma in si tako čas razporedi, kakor mu najbolj ustreza. Mlajši otroci potrebujejo več usmerjanja s strani trenerja oziroma staršev.

Kolikokrat tedensko?

V Sloveniji je precej razširjen, z njim pa se lahko najmlajši spoznajo že v rosnih letih. Šahovska zveza Slovenije je združenje nekaj več kot 90 šahovskih klubov iz vse Slovenije. Obstaja še nekaj klubov, ki delujejo le na lokalni ravni in niso včlanjeni v zvezo. Po šolah je šah zelo razširjen. V projektu šah v vse slovenske osnovne šole je vključenih več kot 250 šol, kjer izvajajo šahovski krožek. Na nekaterih šolah poteka tudi izbirni predmet šah - zadnja 3 leta devetletke.

"Otroci se v šah ponavadi najprej vpišejo v šoli - šahovski krožek. Tiste, ki jih šah bolj zanima, se nato usmeri v lokalne klube, kjer se lahko vpišejo v šahovske šole," so zapisali s Šahovske zveze Slovenije.

Šahovske šole so ponavadi enkrat tedensko – tudi po štiri šolske ure. "Treningi s trenerjem so odvisni tudi od ambicij in finančnih zmožnosti. Najboljši v državi imajo poleg šolskega še približno dvakrat tedensko trening. Šah je koristen tudi, če se z njim ukvarjajo le uro na teden. Od tega sicer ne bo nekih velikih rezultatov na šahovskem področju, se bo pa to poznalo na drugih področjih v življenju," pravi Robert Kodrič, učitelj šaha na osnovni šoli Nove Jarše v Ljubljani.

Od dobrodelnežev do spodobnih številk

"Ko beseda nanese na ceno, se številke razlikujejo od kluba do kluba, regije ter ravni šole. Jasno je, da šahovska šola letno stane 300 evrov, kar znaša 25 šahovskih srečanj," sporočajo s šahovske zveze, Kodrič dodaja: "Kar se cen tiče, je odvisno, na koga naletiš. Nekateri trenerji zaračunavajo kar precej. Številke se gibljejo okoli 100 evrov mesečno, lahko pa se najde tudi kakšen dobrodelnež."

Šah je v Sloveniji precej razširjena dejavnost, dobre rezultate pa kljub majhni državi naši tekmovalci in tekmovalke dosegajo tudi na mednarodnem področju. Na letošnjem državnem mladinskem tekmovanju na Bledu tekmuje 250 otrok. A nekateri opažajo tudi osip tekmovalcev pri določeni starostni skupini.

Vloga staršev

Tudi pri šahu morajo starši podpirati otroke pri njihovem udejstvovanju, poskušajo pa nekateri z gestikulacijami prav tako vplivati na potek igre na raznoraznih tekmovanjih, a jih, kot pravi Kodrič, pravi čas ustavijo: "Se zgodi kakšen tak primer, vendar ga sodniki odganjamo. Tudi otroci se znajo že sami braniti. Pri šahu velja načelo, da se morajo otroci sami dogovoriti med seboj, kar je najbolj smiselno."

Največja težava šaha, kot poudarja Kodrič, je, da je v Sloveniji premalo šahovskih trenerjev: "Pri nas se slabo trenira, ker je zelo malo trenerjev. Ne dela se na tem. Nekaj izjem je. Na vzhodu (Armenija, Kazahstan …) je zgodba drugačna. Nekateri sploh ne hodijo v šolo in igrajo le šah, šolo pa sproti opravljajo. Tam trenirajo tudi po od 4 do 6 ur na dan. A jim to še ne zagotavlja uspeha ..."

Na šoli, kjer Kodrič poučuje šah, se je s tem športom seznanilo že ogromno otrok, nekateri pa so svoje znanje nato pokazali tudi na mednarodni ravni. Laura Unuk je lani postala mladinska svetovna prvakinja do 16 let in dejala, da jo je med drugimi tudi učitelj v šoli navdušil nad šahom. Vesna Mihelič, ki hodi na to ljubljansko šolo, je bila deklicami, starimi do osem let, osma na svetovnem prvenstvu … "Pri meni je tako, da tiste zainteresirane predam nato naprej na dodatne treninge. Je pa v Ljubljani zelo slabo, kar se šaha tiče. Sicer pa je v Sloveniji pet močnejših središč."

Če se šahovsko izučiš, lahko postaneš trener ali igraš v tujih ligah. Slovenci gredo denimo igrat v Avstrijo in za eno partijo zaslužijo 50 evrov, pravi Kodrič. In če odigrajo dve do tri partije mesečno, to nanese nekaj dodatka k osnovni plači.