Petek, 10. 11. 2017, 18.31
7 let
Adam Ondra, skromni športni velikan
"Nisem rock zvezda, a ljudje zdaj vsaj vedo, kdo sem" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
Štiriindvajsetletni Čeh Adam Ondra velja za enega od najboljših plezalcev na svetu. Usain Bolt ali Marcel Hirscher športnega plezanja. Trem naslovom svetovnega prvaka bi rad dodal tudi medaljo z olimpijskih iger, a je zelo kritičen do novega olimpijskega formata. "Po mojem mnenju gre za velik eksperiment in nihče ne ve, kako se bo obnesel," je povedal na srečanju z novinarji v Kranju, kjer je predaval o svoji plezalni poti. Ta je povezana tudi s Slovenijo.
Adam Ondra velja za enega od najboljših športnih plezalcev na svetu, in to ne brez razloga. Kodrolasi mladenič neobičajnega videza in sila všečnega nastopa je že pri šestnajstih letih okusil slast zmage na tekmi svetovnega pokala.
Še istega leta (2009) je postal še svetovni podprvak v težavnosti. Svojo športno kariero je v prihodnjih letih oplemenitil še s tremi naslovi svetovnega prvaka. Leta 2014 kar v obeh kategorijah (balvanih in težavnosti). Dve leti pozneje je na svetovnem prvenstvu osvojil zlato v težavnosti in srebro v balvanih.
Včeraj se je ustavil v Kranju, kjer je predaval o svoji plezalni poti, medtem ko bo sklepno dejanje svetovnega pokala v športnem plezanju, kjer se bo ta konec tedna merila smetana tega športa, Ondra pa je tam že trikrat stal na najvišji stopnički, tako kot lani izpustil.
V Kranju je Ondra trikrat stal na najvišji stopnički. Letos ga zaradi obveznosti ne bo niti med gledalci.
Sezono 2017 je 24-letnik iz Brna na Češkem namreč namenil drugim izzivom, predvsem plezanju v skali, je povedal na sinočnjem srečanju z novinarji.
"Rad tekmujem v dvorani, a plezanje na prostem imam še raje. To je tudi razlog, da izberem samo določene sezone in določena tekmovanja (Letos je tekmoval samo na EP in tekmi svetovnega pokala v Arcu. Obakrat je zasedel 2. mesto.), ki se jih udeležim. Morda se sliši čudno, a tako je," je dejal nekdaj čudežni deček plezanja, danes pa uveljavljeni in spoštovani plezalec, ki je polno zaseden tudi s predavanji, ki po njegovem mnenju na ljudi delujejo motivacijsko.
Včeraj je predaval v Kranju, danes v Italiji, nato se seli v Avstrijo, Nemčijo, ...
V steni El Capitan
Čeprav ni tekmoval, je letošnjo sezono odlično izkoristil. Septembra je navdušil z novim dosežkom, v Flatangerju na Norveškem je po številnih poskusih in dolgotrajnih pripravah preplezal smer z oceno 9c, nadel ji je ime Silence, ki zaradi težavnosti pomeni mejnik v težavnosti športnega plezanja. Kot je povedal v enem od intervjujev, je naklon stene ponekod do 60 stopinj, kar lahko primerjamo z naklonom strehe.
Adam Ondra o smeri z oceno 9c, ki jo je septembra preplezal na Norveškem:
Fotografije z najtežje smeri na svetu (Flatanger, Norveška, 9c):
Ko frustracije postanejo učna lekcija
Pravi, da še vedno rad trenira (pa čeprav to počne že skoraj od četrtega leta starosti, ko je po zgledu staršev, prav tako plezalcev, začenjal okušati stene). Če so izzivi na treningu pretežki, doživlja prave frustracije, a jih poskuša obrniti v svoj prid, kot lekcijo na poti do popolnosti.
Pleza rad povsod. V skali, na balvanih, na velikih stenah, na tekmovanjih. In povsod bi rad bil dobeer. "Tako kar najbolj uživam. V balvanih se na primer naučim določenih potez, ki mi pomagajo v drugih disciplinah in obratno. Mislim, da sem z dolgimi leti nabral dovolj izkušenj, da sem lahko dober povsod," je optimističen o svojih vrlinah.
Treningi so zelo raznovrstni:
Olimpijski format plezanju dela medvedjo uslugo
Tako kot večina športnih plezalcev na vrhunski ravni tudi sam pogleduje proti nastopu na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020. In tudi tako kot večina športnih plezalcev je tudi sam kritičen do novega olimpijskega formata, ki združuje vse tri plezalne discipline, torej težavnostno, balvansko in hitrostno plezanje, kar je kompromis, s katerim je Mednarodna zveza za športno plezanje ustregla zahtevam olimpijske družine. Pravila namreč velevajo, da v disciplini, ki se prvič pojavi na olimpijskih igrah (za športno plezanje bo olimpijski debi leta 2020 v Tokiu) podelijo samo en komplet odličij.
"Olimpijski format plezanja bo velik eksperiment in ne predstavlja pravega bistva plezanja."
Ondra, specialist za balvansko in težavnostno plezanje, je olimpijskemu formata izrazito nenaklonjen. "Po mojem mnenju gre za velik eksperiment in nihče ne ve, kako se bo obnesel. Tekmovanje bo razvlečeno, javnost ne bo razumela, za kaj točno gre. Bolje bi bilo, da bi vse skupaj pripravili na čim bolj preprost način in javnosti pokazali lepoto plezanja. Mislim, da olimpijski format plezanju prinaša veliko škodo, pa čeprav razumem, da je bila to edina pot."
Meni, da je hitrostno plezanje, s katerim se bodo mnogi specialisti za težavnost in balvansko plezanje srečali prvič, bolj cirkus kot pravo plezanje, a se zaveda, da bo moral ugrizniti tudi v to jabolko. "Bo pa to pomenilo, da bom treniral nekaj, česar ne maram," je dejal.
"Želim si, da bi javnosti predstavili plezanje v pravem pomenu besede, torej kot športno disciplino, ki zahteva veliko kompleksnosti in kreativnosti, ki pa je hitrostno plezanje prav gotovo ne ponuja."
Prepričan je, da bi se bilo v tem primeru bolje odločiti za samo eno disciplino ali pa največ kombinacijo težavnostnega in balvanskega plezanja, potem pa bi po potrebi discipline dodajali v prihodnjih letih.
Dawn Wall - korak v svet znanih
Povedal je še, da je kljub (na začetku prispevka opisanim) uspehom v svetu športnega plezanja, v domovini postal prepoznaven šele leta 2016, ko je v impozantni steni El Capitan v rekordnih osmih dneh (in to šele med svojim prvim poskusom v njegovi steni) opravil ponovitev smeri Dawn Wall. "Nisem sicer rock zvezda, nisem tako priljubljen, kot so na primer teniški igralci ali nogometaši, a ljudje zdaj vsaj vedo. kdo sem," se je razgovoril.
Kratek posnetek iz stene El Capitan:
Doma tudi na slovenskih plezališčih
Ondra zelo dobro pozna tudi slovenska plezališča, predvsem Osp in Mišjo peč, kamor že dolga leta hodi vsako pomlad in jesen. Tam je pri komaj 13 letih splezal tudi svojo prvo smer z oceno 9a (Martin Krpan v Mišji peči) in tako postal najmlajši Zemljan s preplezano 9a.
To je motivacijsko delovalo tudi na najboljšega slovenskega moškega tekmovalca v težavnosti Domna Škofica, ki je v enem od intervjujev za Sportal povedal, da ga je prav to zmotiviralo, da je smer enake težavnosti pri 15 letih preplezal tudi sam.
Odlomek iz intervjuja z Domnom Škoficem:
"Ko sem slišal, da je neki 13-letni mulc Adam Ondra preplezal Martina Krpana (smer v Mišji peči pri Ospu, ocenjena z 9a, op. a.), me je to nenormalno motiviralo. Če lahko on, zakaj ne bi mogel jaz?
Smer, ocenjeno z 9a, mi je uspelo preplezati pri 15 letih. S tem sem bil eden od najmlajših ljudi na svetu, mislim, da tretji najmlajši, ki mu je to uspelo. Te stvari me izredno motivirajo. Na tiste, ki jim nekaj uspe, ne gledam kot na boga, na nekoga, ki je zame nedosegljiv. Ravno obratno."
Ves intervju si lahko preberete na spletni povezavi "Kadarkoli mi je spodletelo, mi je samo zato, ker si nisem dovolj želel"
