Mediji so ponoreli, oni pa so želeli le igrati ragbi

Stari so od 18 do 28 let, prihajajo iz Anglije, kamor se je po koncu svetovne vojne iz Slovenije preselil njihov dedek, in obožujejo deželo na sončni strani Alp. V njih se pretaka slovenska kri, pred slabo polovico leta pa so uresničili željo žal že pokojnega očeta Jonathana, da bi skupaj nastopili v slovenskem dresu in poskrbeli za dosežek, ki bi odmeval po svetu. In tudi je. "Doživeli smo res noro in prekrasno izkušnjo. Počutil sem se, kot da bi živel v pravljici. Prišli smo v Slovenijo, takoj so nas obkrožili mediji in nas čakali na vsakem koraku. Na nas so vsi gledali s posebnimi očmi. Dan pred tekmo z Bolgarijo smo bili prijetno zmedeni, takšno zanimanje je na nas pustilo velik vtis," je o nevsakdanji izkušnji, ki so je bili deležni Skofičevi po prihodu v Slovenijo, ko so napovedali nastop v državnem dresu domovine svojega dedka, spregovoril Jack Skofič.

"Čudili smo se, saj sploh še nismo odigrali tekme, pa smo bili že deležni takšnega sprejema. Ko smo nato pomagali k visoki zmagi nad Bolgarijo, so bili občutki fantastični. Ko sem se vrnil domov, sem se za delovno mizo počutil kot zvezdnik. Doživel sem nekaj prekrasnega, kar me bo spremljalo vse življenje. Zares prelep občutek," je dejal najstarejši izmed petih angleških bratov, tako navdušenih nad ragbijem. Nekateri imajo že redne službe, drugi še študirajo, vse pa povezuje ljubezen do žoge s prepoznavno jajčasto obliko, Zdravljice in slovenskega dresa.

Niso več edini Otočani, prišel je tudi Lewis

Takšni so Skofičevi, natančneje Jack, Max, Archie, George in Frankie. Prihajajo iz mesteca Tarleton v okolici Manchestra. Po svoje so veseli, da je zdaj, ko se bliža tekma s Srbijo, manj pompa in se lahko bolj osredotočijo na tisto, kar znajo najboljše. Na igranje ragbija in še boljše sodelovanje s slovenskimi reprezentanti, ki so jih takoj sprejeli za svoje. "To je največja razlika. Pred tekmo z Bolgarijo smo veljali za senzacijo. Mediji so ponoreli, mi pa smo prišli le z namenom, da igramo ragbi in zastopamo Slovenijo. Zdaj so mediji bolj mirni, tega je manj, tako da se lahko bolj osredotočimo na delo. To je veliko bolj naraven občutek. Je pa zanimivo, da zdaj vlogo, ki smo je bili deležni aprila, izkuša Lewis Podpadec. Prihaja iz Anglije, njegov dedek je bil Slovenec, mi pa mu pomagamo, da se čim hitreje vključi v slovensko reprezentanco," je pohvalil "rojaka", ki je posnemal Skofičeve in se pridružil reprezentanci.

Dokazilo o rekordu so mu poslali na dom

Zakaj so se Skofičevi sploh vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov? Dosegli so nekaj, kar ni uspelo še nobenemu na svetu. Na igrišču se je istočasno znašlo kar pet bratov in zastopalo barve reprezentance na mednarodni tekmi. "Kar naježim se, ko pogledam dokazilo o tem, da smo bili sprejeti v Guinnessovo knjigo rekordov. Poslali so mi ga na dom in zdaj krasi mojo steno. Postavili smo dosežek, ki nam ga ne more nihče vzeti. Na rekord smo zelo ponosni, zdaj pa nas zanima le to, da igramo ragbi in pomagamo Sloveniji," je dejal Jack, ki se je za dva tedna poslovil od službe. Z brati so se v Slovenijo podali z letalom, ne z avtom, kot so to naredili pred krstno reprezentančno akcijo, ko so s seboj pripeljali tudi mamo in zelo mlado sestro.

Komaj čaka, da v soboto na štadionu ŽAK, na katerega ima prekrasne spomine, ponovno zapoje Zdravljico. Proti Bolgariji jih je na tribunah spremljalo veliko angleških prijateljev. Tokrat jih ne bo, bodo pa ponosne brate in njihove slovenske soigralce bodrili v Odenseju. Slovenija bo prihodnjo soboto namreč gostovala na Danskem in bo zagotovo vesela glasne podpore Otočanov. V Ljubljano pa bodo prišli sorodniki iz Šentilja. Jack se veseli srečanja z bratranci, sestričnami in teto, ki jih nameravajo med reprezentančno akcijo na Štajerskem tudi obiskati. Tako kot skoraj vsako leto. "Ljudje v Sloveniji so tako topli in polni prijateljstva. Tu smo tako srečni in uživamo v tem, ko srečujemo nove obraze in pomagamo reprezentanci."

Bil je zaskrbljen, ni mu bilo vseeno

Njegov nasmešek pred tekmo s Srbijo, ki jo zelo spoštuje, saj se je o moči srbskega ragbija prepričal že poleti na turnirju v Grčiji, kjer so igrale "sedemke", je še toliko večji, ker ne čuti težav z zdravjem. Pred srečanjem z Bolgarijo, ko je vladal velik pritisk, saj so Skofičevi naskakovali svetovni rekord, je bil na robu solza, saj si je dan pred tekmo na treningu poškodoval stegensko mišico. Njegov nastop se je znašel pod velikim vprašajem.

"Bil sem zaskrbljen, ni mi bilo vseeno. Ko pa je Slovenija navdušila, visoko povedla in si že priigrala zmago, sem zmogel dovolj moči, da sem odigral nekaj minut. Na srečo sem zdaj povsem zdrav tako kot moji bratje," ne skriva dobre volje. O tem, v kakšno pomoč so Skofičevi slovenski reprezentanci, se lahko v soboto prepričate na štadionu ŽAK v Spodnji Šiški. Slovenija se bo pomerila s Srbijo, na delu pa bodo fantje, ki so letos poskrbeli za edinstveni rekord. Zdaj ga nameravajo ponoviti, novo predstavo pa ponovno kronati z zmago.