Mankoč: Manjka mi le še olimpijska medalja

... da njegove kariere še nikakor ni konec: "Plaval bom, dokler bom lahko dosegal vrhunske izide. V plavanje sem vložil leta trdega dela in truda."

Podobno kot Mankoč razmišlja še kopica najboljših plavalcev na svetu, denimo zdaj že 38-letni Britanec Mark Foster, ki še vedno sodi med najboljše na svetu. "Zakaj ne bi? Za Fosterja bi bilo škoda, da se poslovi, če je še vedno konkurenčen. Sam razmišljam enako in vnaprej vem, da bom plavanje pogrešal, ko se bom poslovil in tudi po karieri se vidim v plavanju," pravi Mankoč, ki mu je prav Foster dal najnovejši model kopalk Speedo za nastop v finalu SP. Pred sezono je Ljubljančan napovedal, da bodo igre v Pekingu verjetno njegove zadnje, zdaj pa pravi: "Tako razmišljam, a vem, da bom plaval tudi v Londonu, če bom konkurenčen najboljšim."

Osemkrat zapored na evropskem prestolu

Peter Mankoč, ki je prvič res zablestel z zlato medaljo in svetovnim rekordom na 100 m mešano, je v zadnjih sedmih letih na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil že 24 medalj, od tega 12 zlatih. Vseskozi je v javnosti veljal predvsem za specialista za 25-metrske bazene in vseskozi se je boril, da se veljava dosežkov nekako izenači. "To je način razmišljanja, ki ga skušam pri ljudeh spremeniti. Zelo mi je pomagala zadnja medalja v Eindhovnu, kjer sem vsem dvomljivcem dokazal, da sem vrhunski plavalec."

Vsi dosežki v 25-metrskem bazenu so bili po Mankočevem mnenju v preteklosti nalašč razvrednoteni: "Zame je 25-metrski bazen enakovreden 50-metrskemu. Žal je veliko ljudi, ki si želijo preteklosti in nočejo priznati zdajšnje realnosti. Osvojil sem osem zaporednih naslovov evropskega prvaka v isti disciplini, kar ni uspelo nobenemu plavalcu v Evropi. Tudi v Sloveniji ga dolgo ne bo. Če malo 'pokarikiram' - rabili smo 27 let, da smo dobili novega evropskega prvaka v 50-metrskem bazenu, sam pa mislim, da bo minilo desetkrat toliko časa, da bo Slovenija spet imela plavalca, ki bo sposoben osemkrat zapored osvojiti evropski naslov v isti disciplini in izenačiti moj dosežek. Lažje bo osvojiti olimpijsko zlato medaljo. Številnim to ne ugaja, a ko bodo priznali moje dosežke, bodo videli, da Slovenija še ni imela boljšega plavalca."

Pravi pogoji v Kranju

Mankoč se je v zadnjih sezonah v vseh svojih najboljših disciplinah prebil med najboljše na svetu na svetovnih lestvicah. "Morda sem nekoliko hitreje napredoval, kot se je razvijal svetovni vrh, in to razliko zmanjšal. A sam vem, da sem bil zelo visoko na svetovnih lestvicah tudi v prejšnjih letih, a si jih nihče ni prav ogledal. V 25-metrskih bazenih praktično ni razlike, v večjem pa se je res malce zmanjšala, a na račun boljših pogojev. V Kranju imam prvič v karieri prave pogoje. Lahko bi bili še boljši z določeno specifično opremo, ustrezalo bi mi, če bi bil bazen bližje mojemu domu, a prvič imam res dobre pogoje, zato se napredku v določenih elementih ne smete čuditi."

Sodelovanje s trenerjem

Vse svoje uspehe Mankoč povezuje s svojim trenerjem Dimitrijem Mancevičem, s katerim sta začela sodelovati leta 2000. "Dimitrij je strokovnjak, ki se stalno izobražuje in zna veliko več kot kdorkoli drug v Sloveniji. V primerjavi z drugimi trenerji je pri njem na prvem mestu znanje in kakovost treninga, ne pa kvantiteta. Če ni znanja, je zadeve najlažje reševati s količino. Pri svojem trenerju cenim tudi, da ga ni sram vprašati za nasvet tuje strokovnjake in spet napraviti korak naprej." Pri tem Mankoč poudarja tudi pomen sodelovanja z drugimi strokovnjaki, ki mu pomagajo, pa seveda tudi delo v kranjskem bazenu, kjer je začel trenirati lani.

Huda konkurenca na OI

V plavanju je Ilirijan izpolnil praktično vse svoje cilje: "Bil sem svetovni rekorder, svetovni, evropski in sredozemski prvak, tudi srebro z univerzijade je v redu. Manjka mi praktično le še olimpijska medalja, ki si jo seveda želi vsak plavalec, pa tudi na 100 m mešano si želim deset zaporednih evropskih naslovov, torej še zmagi decembra letos na Reki in prihodnje leto v Carigradu." Prav olimpijska medalja je v igri letos: "Na 100 m delfin se nas bo veliko potegovalo za medalje in možno bo prav vse, tako medalja kot 12. mesto. Konkurenca je huda."

Vsaj na zunaj zgleda, da ima Mankoč v zadnjih dveh, treh letih tudi drugačno samozavest, a sam to odločno zavrača: "Samozavest sem imel vedno pravo. Gre predvsem zato, da je moj odnos do nekaterih stvari zdaj drugačen. Pred mano so zadnja leta, ko lahko v športu še kaj dosežem in pri tem se nikomur ne bom pustil zajeb..."