Lukšič: Renta kot priponka za odsluženo osebo

Problematika statusa vrhunskih športnikov in trenerjev je sicer aktualna že lep čas, do eskalacije pa je prišlo ob olimpijskih igrah v Pekingu, ko je osrednji junak slovenskega tabora, zlati metalec kladiva Primož Kozmus, šampionski oder izkoristil tudi za začetek širše javne razprave. Brežiški atlet je nato ob koncu leta poskrbel, da se prah ne bi povsem polegel in (ne)hote v vročo areno potisnil še vodilne može krovne športne organizacije ter novoimenovanega ministra za šolstvo in šport. Dr. Igor Lukšič, ki na začetku svojega mandata vestno sledi zgledu predhodnika dr. Milana Zvera in se dokaj redno udeležuje športnih prireditev, poudarja, da jim na ministrstvu problematika vrhunskega športa ni tuja. Po njegovih besedah se del ukrepov za rešitev odprtih vprašanj že izvaja, še več pa jih je načrtovanih. "V javnosti se je ustvaril vtis, da vlada tovrstnim vprašanjem posveča premalo pozornosti," pravi dr. Lukšič, ki se je pridružil zajetni skupini nasprotnikov uvedbe rent, torej predloga, ki ga je pred dobrimi štirimi tedni povsem nesramežljivo "ponudil" Kozmus. ''Tudi odbor športnikov pri OKS se ni zavzel za to rešitev. Menim, da je to prava pot. Država športnika z vrhunskim rezultatom ne sme pripoznati za odsluženega. To ni pošteno do njega. V tej osebi moramo prepoznati potencial in mu omogočiti pogoje za novo kariero in življenje na drugačni poti,'' je prepričan minister.

Lukšič zatrjuje, da si ministrstvo prizadeva obstoječim elementom statusa, med katere sodijo financiranje zavarovanj in zdravniških pregledov ter urejanje šolskih statusov, dodati še nekaj novosti. ''Športnikom je treba omogočiti pot do čim višje stopnje izobrazbe. Pogosto pa se zatakne ob koncu športnih karier, zato že pripravljamo rešitve. Ena izmed rešitev bi bila štipendija za obdobje 3 - 5 let. V tem času bi lahko športniki dokončali študij oziroma pridobili želeno izobrazbo. Druga možnost pa je brezplačna pomoč pri usposabljanju, ki je potrebno za nadaljnje vztrajanje v športu, denimo v vlogi trenerja. Omenjeni možnosti moramo sedaj preoblikovati v ustrezno pravno obliko, v skrajnem primeru tudi z zakonsko spremembo,'' pravi Lukšič, ki ocenjuje, da bi lahko pripravljeni projekt izpeljali že do konca leta ali pa najkasneje v začetku leta 2010. Čeprav ministrstvo še ni pripravilo finančne ocene, pa Lukšič poudarja, da bo breme morala prevzeti država, že sedaj pa se zaveda težav pri določanju kriterijev. ''Kakšni bodo kriteriji? Zaenkrat ni nihče zbral poguma, da bi potegnil črto. Vsekakor pa bo treba to storiti,'' pravi minister in dodaja, da gre predvsem za strokovno vprašanje.

"Diskusija je dobrodošla"

Minister Lukšič in Marko Rajšter z direktorata za šport opozarjata, da sistem že vključuje tudi varovalko, ki preprečuje padec vrhunskega športnika na socialno dno. Športniki z osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter evropski in svetovnih prvenstev v olimpijskih disciplinah in v neolimpijskih skupaj s prejeto Bloudkovo nagrado imajo namreč pravico do izjemne pokojnine kot državljani s posebnimi zaslugami na področju športa. Omenjena pokojnina znaša slabih 1600 evrov. Poleg tega odgovorni opozarjajo, da sistem podpore športnikom vsebuje kopico ugodnosti, ki so očem javnosti skrite. Lukšič je vseeno pritrdil tezi, da so športniki pogosto zapostavljeni. "Stanje duha v naši državi je bolj naklonjeno kulturnikom in umetnikom kot pa športnikom. Menim, da je diskusija o urejanju statusa vrhunskih športnikov dobrodošla tudi za popravo krivic športnikom," meni Lukšič.