Primož Roglič
Četrtek, 26. 12. 2019, 19.00
4 leta, 4 mesece
top10
Incidenti in odločitve, ki so razburjali športnike in javnost #2019
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
Šport praviloma vedno vzbuja čustva. Uspehi sprožajo evforijo, neuspehi, spodrsljaji in napake pa kritike in negodovanje. Kateri športni dogodki so letos (raz)burili duhove?
Ruski športniki bodo morali, kot vse kaže, na največjih tekmovanjih v prihodnjih letih znova "pozabiti" na prisotnost ruske zastave, himne in drugih simbolov. Izvršni odbor Svetovne protidopinške agencije (WADA) je namreč drugi teden decembra potrdil predlog odbora za skladnost, ki ruskim športnikom prihodnja štiri leta, tudi na prihodnjih olimpijskih igrah v Tokiu (2020) in Pekingu (2022) ter svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju, prepoveduje zastopanje lastne države. Rusiji očitajo sistematično kršitev protidopinških pravil, ponarejanje in manipulacijo z laboratorijskimi vzorci. Zaradi podobnih grehov so ruski športniki že na poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru (2016) in lanskih zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu nastopili pod olimpijsko zastavo. Ruska protidopinška agencija (Rusada) bo v petek na Cas vložila pritožbo na odločitev Wade.
V času letošnjega svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Seefeldu je javnost vznemirila dopinška afera Aderlass, ki te dni dobiva sodni epilog. Tožilstvo v Nemčiji je vložilo obtožnico proti glavnemu osumljencu dopinške verige, zdravniku Marku Schmidtu iz Erfurta, in še štirim osebam.
Osumljeni zdravnik in sostorilci naj bi v obdobju med letoma 2011 in 2019 vsaj 21 športnikom na nedovoljen način pomagali s transfuzijami krvi oziroma krvnim dopingom. Dopinški primer je pljusknil tudi v Slovenijo. Zaradi domnevnih povezav v aferi so v času italijanskega Gira začasno suspendirali slovenska kolesarja Boruta Božiča in Kristijana Korena, Mednarodna kolesarska zveza pa je oktobra oba kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja.
V času Gira pa sta Slovence razburjali še dve zgodbi. Prva je povezana s Primožem Rogličem ter nerazumljivo potezo športnega direktorja njegovega moštva Jumbo Visma in spremljevalne ekipe, ki so se v zadnjih kilometrih 15. etape odločili za "toaletni" postanek, namesto, da bi bili v pripravljenosti, če bi Zasavec potreboval njihovo pomoč. In kot nalašč jo tudi je. Najprej je zaradi okvare kolesa moral presedlati na kolo moštvenega kolega, ki mu ni ustrezalo, to pa je delno krivo tudi za Rogličev padec pri spustu proti jezeru Como, kjer se je slovenski kolesarski as poškodoval in izgubil precej dragocenega časa.
Druga zgodba pa je povezana s slovenskim navijačem, ki je v 20. etapi Gira v žaru navijaškega utripa s kolesa nehote sklatil Kolumbijca Miguela Lopeza, ta pa je poln adrenalina z njim obračunal fizično – z nekaj klofutami in brcanjem. Prireditelji so Lopezov odziv označili kot razumljiv "človeški odziv" in ga za njegovo dejanje niso kaznovali. Povzročitelj padca se je v pogovoru za naš medij Kolumbijcu globoko opravičil.
In če so razplet Gira krojili človeški dejavniki, je veliki finale letošnje Dirke po Franciji ukrojilo vreme. Prireditelji so morali zaradi hudega naliva s točo prekiniti že 19. etapo Toura, zaradi posledic neurij in napovedi novih neviht pa so močno skrajšali tudi predzadnjo, 20. etapo. Kolesarji so namesto prvotnih 130 kilometrov od Albertvilla do Val Thorensa odpeljali zgolj 59,5 kilometra, pri tem pa so v vodo padli načrti marsikaterega kolesarja, ki se je želel vmešati v boj za skupno zmago. Na koncu je etapo najhitreje odpeljal Italijan Vincenzo Nibali, rumeno majico vodilnega pa je obdržal 22-letni Kolumbijec Egan Bernal in s tem zakoličil tudi skupno zmago.
Pravo sramoto pa so si konec oktobra privoščili organizatorji ATP turnirja na Dunaju, ki so ob predstavitvi igralcev ob imenu slovenskega teniškega igralca Aljaža Bedeneta objavili domobransko zastavo. Organizatorji so se 30-letnemu Ljubljančanu pozneje za neljub dogodek sicer opravičili, a ga je zmotilo, da je sam moral zaprositi za to, namesto da bi ga organizatorji poiskali sami.
Več iz rubrike Top 10
Črnogorski rokometni strateg Veselin Vujović je tudi letos večkrat pokazal svojo temperamentno plat. Na tekmi lige SEHA med svojim Zagrebom in Meškovom iz Bresta je povsem izgubil živce in se v minuti odmora spravil na slovenskega rokometaša Aleksa Vlaha. "Umri, je*em ti življenje, da ti je*em. Umri že, da mi te ne bo treba več gledati. Umri že …" so bile besede, ki so močno odmevale. Potezo je z rumenim kartonom takrat obsodil predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac, ki je pozneje s kolegi Vujoviću pokazal tudi rdeči karton. 58-letnega Črnogorca je na selektorskem mestu zamenjal Ljubomir Vranješ.
Finale lige prvakov med Liverpoolom in Tottenhamom v Madridru, ki ga je sodil Damir Skomina, je zaznamovala nepovabljena gostja. V 18. minuti je pri vodstvu Liverpoola z 1:0 na zelenico štadiona Wanda Metropolitano, na katerem je za varnost skrbelo ogromno redarjev in varnostnikov, zgolj v kopalkah pritekla svetlolasa Kinsey Wolanski in poskrbela za prekinitev srečanja. Televizijske kamere so jo ignorirale, povsem drugače pa je bilo pri fotografih, ki so dodobra ovekovečili dogajanje. Varnostniki so nasmejano blondinko pospremili z igrišča, jo za kratek čas zadržali, a kaj kmalu tudi izpustili na prostost. "To je bilo najbolj norih 24 ur v mojem življenju. Narediti stvar, ki se je bojiš, da greš iz cone udobja – živim za trenutke, ki mi dvignejo utrip," je dan po izletu na zelenico zapisala Wolanskijeva, ki je čez noč dobila 2,5 milijona novih sledilcev na družbenem omrežju Instagram (račun so ji pozneje zaprli) in si naredila dobro reklamo.
Za veliko nezadovoljstvo med tekmeci je na julijskem svetovnem prvenstvu v plavanju poskrbel Kitajec Sun Yang. Mnoge je zmotil sum, da kitajski plavalec, ki je v preteklosti zaradi dopinških pregreh že služil kazen, znova uživa nedovoljena poživila. Za kaj gre? Suna je lani nenapovedano obiskala dopinška kontrola, po odvzemu vzorcev naj bi plavalčevi varnostniki razbili epruvete, njegovi odvetniki pa so nato zagovarjali dejanje, češ da dokumenti niso potrdili avtentičnosti odjemalcev vzorcev. Epiloga domnevnega novega dopinškega prekrška trikratnega olimpijskega prvaka še ni, saj se je na športnem razsodišču Cas vse skupaj zavleklo. Kitajec je tako na svetovnem prvenstvu lahko nastopil, a bil tam najbolj osovražena oseba. Ni jih bilo malo, ki so nasprotovali njegovemu nastopanju na SP, Avstralec Mack Horton na podelitvi odličij ni želel stopiti na najvišjo stopničko ob skupinskem fotografiranju, prav tako je ob kitajski himni stopil z odra.
Veliko prahu in vprašanj je že lani dvignilo pravilo Mednarodne atletske zveze (IAAF), ki pravi, da lahko atletinje na srednjih progah nastopijo le, če v krvi nimajo več kot pet nanogramov testosterona na liter krvi. Pravilo tako predvideva, da atletinje v določenem obdobju znižajo vrednost številk s hormonskimi kontracepcijskimi sredstvi. Zaradi pravila je dvakratna olimpijska prvakinja v teku na 800 metrov Caster Semenya ostala brez nastopa na letošnjem svetovnem prvenstvu, kjer bi branila zlato odličje. Južnoafričanka se je na odločitev IAAF letos pritožila, a sta tako Mednarodno športno razsodišče (Cas) kot švicarsko vrhovno sodišče njeno pritožbo zavrnili. Pravilo pa je sprožilo številne razprave o tem, ali ne gre pri umetnem zniževanju testosterona za obratni doping.
Preberite še:
