Dugonjić: Lačen sem uspehov

Z dosežki v Španiji je zadovoljen, a po tem, ko je dvakrat le tesno ostal brez odličja, priznava, da je lačen uspehov.

Dugonjić je na EP-ju na 100 metrov prsno prvič v karieri dosegel izid svetovne vrednosti in se dokončno prebil med najboljše. Tudi na 50 metrov prsno je aktualni evropski prvak izboljšal osebni rekord za pol sekunde in postavil nov evropski rekord. Razočaranje je bilo neposredno po tekmi veliko.

"Zdaj, ko sem premlel vse, ne smem biti razočaran. Predvsem na 100 metrov prsno sem napredoval veliko, to je olimpijska disciplina in mislim, da do Ria 2016 lahko precej napredujem. Tam je bilo tudi več užitka na tekmi, saj ni vse tako hitro,," je začel povedal plavalec.

Potem ko je Dugi lani v Evropi na vseh tekmah osvajal medalje, nazadnje na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih, jo je napovedoval tudi v Barceloni. Zdaj pravi: "Lačen sem medalj na velikih tekmah. Zdaj, ko sta se mi dve izmuznili, še bolj."

A dosežki zadnjega leta in pol ter napredek kažejo, da je slovenski reprezentant dokončno sestavni del svetovnega vrha. "Izboljševal sem osebne rekorde za sekundo, skoraj kot pri 18 letih. Po eni strani morda sploh ni slabo, da se mi je vse to zgodilo. Lahko bi rekel, vse bom pustil, nimam sreče, lahko pa to obrnem sebi v prid. Zdaj vem, da sem lahko najboljši, in to bo moj cilj. Rad bi bil na taki ravni, da se bom lahko igral s tekmeci. Že zdaj vem, da lahko vsakogar premagam, in to se bo kmalu zgodilo. Sem talent in imam še rezerve."

Preskok v letu dni je bil ogromen, saj je bil Dugonjić v praktično identični konkurenci na lanskih olimpijskih igrah na 100 metrov prsno le 18.

Najpomembnejši ostaja napredek na 100 metrov prsno, kjer ostaja občutek, da je bila medalja res dosegljiva. "V malem bazenu sem že boljši na 100 metrov, zdaj sem tudi v velikem naredil ta korak. V samem plavanju sem eden najboljših in na 100 metrov imam celo prednost, moja višina je boljša za 100 metrov prsno. Tudi presenečenj je tam manj, če si res dober."

Kot izjemno se je po študiju na Berkeleyju v ZDA pokazalo tudi delo z njegovim trenerjem iz mladih let Matijo Medveškom. "Morava narediti načrt. Izplača se tako trenirati in potrpeti." A vselej plavalcu ni lahko. Priznava, da je bil v zadnji sezoni od doma skupaj šest mesecev. "Včasih mi manjka to, da bi bil doma z ženo, bil bi tudi bolj srečen. Verjamem, da bi tudi tekmoval in treniral še boljše. Letos sem bil nekajkrat zaradi tega kar malo osamljen."