Dovolj ima, tekmoval bo za Azerbajdžan

Velja za izredno delavnega, ambicioznega in vztrajnega športnika, že od mladih let. Za njim je kopica izvrstnih rezultatov. S svetovnih in evropskih prvenstev je domov prinesel šest odličij, največ mu pomenita bronasta medalja s svetovnega prvenstva v domačem Tacnu leta 2010 in srebrna medalja, s katero se je istega leta okitil na evropskem prvenstvu v Bratislavi. Govorimo o slovenskem kajakašu Juretu Megliču, ki se je odločil za pot v neznano. Đuro, kot ga kličejo nekateri, bo od letošnje sezone dalje tekmoval za Azerbajdžan.

Jure, kot strela z jasnega je udarila novica, da v prihodnje ne boste več tekmovali pod slovensko zastavo, ampak boste tekmovali za Azerbajdžan. Od kdaj pravzaprav veste, da boste tekmovali pod drugo zastavo? Čez poletje smo se že pogovarjali, ampak končna odločitev je padla ob koncu leta, tako da nameravam v prihodnjih letih nastopati za Azerbajdžan. Za to sem se odločil predvsem zaradi olimpijskih iger. Nisem več tako mlad, in ko sem dal vse skupaj na tehtnico, je prevladalo to. V svoji karieri sem vložil in tvegal praktično vse. Rad bi tekmoval še na olimpijskih igrah. Glede na to, da sem osvajal medalje tako na svetovnih kot tudi na evropskih prvenstvih, sem si zdaj zagotovil nastop na olimpijskih igrah, s tem pa se bom lahko boril tudi za najvišja mesta na olimpijskih igrah.

Koliko vam je ta država sploh poznana oziroma ste se o njej zdaj dodatno pozanimali? Dvakrat sem bil tam. V tistih dneh, ko sem bil v Azerbajdžanu, sem se zelo dobro počutil. Ljudje so zelo prijazni in vljudni. Upam, da bomo dobro sodelovali ter da bom lahko dobro treniral in izpolnil cilje, ki smo si jih skupaj zadali.

Kako ste sprejeli to odločitev, verjetno ne kar čez noč? Ni bilo lahko. Toliko let sem bil v slovenski reprezentanci, ampak ko daš vse skupaj na mizo, nekako sprejmeš takšno odločitev. Tvegaš in skušaš iz tega potegniti največ, predvsem pa se ne smeš ozirati nazaj in razmišljati, ali si se pravilno odločil. Zdaj sem se odločil tako, kot sem se. Tekmujem za drugo državo, vendar jaz ostajam isti.

Lahko bi rekli, da se podajate v neznano, za takšen korak potrebuješ kar nekaj poguma. (Zamišljeno se zazre proti znameniti tacenski zapornici.) Tudi ko se spustiš čez tacensko zapornico, potrebuješ nekaj "jajc", tako kot marsikje drugje (smeh). Pogoje za trening bom imel vrhunske in tudi tekmoval bom lahko na največjih tekmovanjih. Odločitev je bila nekoliko drugačna, posebna. Bomo videli, kaj bo čas prinesel.

Morda veste, koliko je kajakaštvo na divjih vodah razvito v Azerbajdžanu? Za zdaj sem prvi tekmovalec na divjih vodah. Sicer pa je kajak na mirnih vodah tam zelo razvit. Imajo tudi svetovnega prvaka na mirih vodah. Na divjih vodah pa nimajo še nič. Pravzaprav bom jaz prvi, ki bo predstavljal kajak na divjih vodah za Azerbajdžan.

Kako so vašo odločitev sprejeli vaši bližnji? Zdaj imam vse možnosti, da bom nastopil na olimpijskih igrah. S tega stališča me vsi stoodstotno podpirajo. Če se mi bodo uresničile te želje, bodo srečni tudi oni.

So vam postavili kakšne posebne zahteve? Tako kot vsakega tudi njih zanimajo samo dobri rezultati. K najboljšim rezultatom stremim tudi sam, tako da smo se glede tega zelo hitro ujeli.

Kako so novico sprejeli na Kajakaški zvezi Slovenije? Verjetno so vam morali dati dovoljenje oziroma odpustnico. So bili glede tega kakšni zapleti? Ne, ni bilo nobenih zapletov. Malo smo se pogovorili in to je bilo to. Razumeli so me. Če se nekdo odloči za neko drugo pot, zakaj bi človeka pri tem oviral? Brez težav sem dobil odpustnico.

Torej ni bilo nobenih zamer? Upam, da ne. Z moje strani jih zagotovo ni bilo. Želim si, da bi si tudi v prihodnje na tekmah normalno pogledali v oči in se pozdravili.

Kako je s financami? Od kajaka na divjih vodah se pri nas ne da živeti. Vemo, da ste bili pred tem zaposleni v Slovenski vojski, zdaj te zaposlitve nimate več. Očitno je bila ponudba Azerbajdžana kar mamljiva. Gre predvsem za to, da mi ponujajo zelo dobre pogoje za trening in seveda nastop na olimpijskih igrah, preostale stvari pa pridejo z morebitnimi dobrimi rezultati. Tako kot sem že dejal, v življenju je treba tvegati. To tveganje sem prevzel zaradi uresničitve svojih ciljev. Na podlagi tega se ni bilo težko odločiti.

V preteklosti ste sodelovali s slovenskimi trenerji, kako naprej? Kako bodo potekali vaše priprave, treningi itd.? Po novem sodelujem tudi z Janezom Vodičarjem, ki mi bo pomagal glede meritev in pri svetovanju glede treninga. Trener za tehniko je Fedja Marušič, tako da imam s tega vidika vse urejeno. Treniram bolj ali manj v Tacnu, pred kratkim pa sem se vrnil tudi s priprav v Al Ainu. Ritem življenja ostaja enak, praktično se ni nič spremenilo. Še vedno sem dvakrat na dan v čolnu in to je tisto, česar sem vajen.

Verjetno bo tudi logistično za vas nekoliko težje. Boste imeli človeka, ki vam bo pomagali pri organizacijskih stvareh? To mi ureja tehnični direktor Azerbajdžana. Seveda nekatere stvari padejo na moja pleča, ker sem sam. Sodelujemo šele nekaj mesecev, tako da se še nekoliko lovimo, ampak ko bodo stvari stekle, menim, da ne bo nobenih težav.

Kakšna je vaša trenutna forma? Vemo, da ste imeli v preteklosti precej težav s poškodbami, lani se vam celo ni uspelo uvrstiti v reprezentanco. Moram povedati, da je hrbet zdržal, glede na to, da sem imel nekaj težav na začetku zime. V Dubaju sem treninge opravljal brez težav, tako da sem zadovoljen z opravljenim delom. Treniral sem dobro. Tudi z Martinom Albrehtom sva veliko veslala skupaj. Počutim se dobro, se bo pa vse videlo na prvih tekmah. Že dolgo nisem tekmoval. Komaj čakam, da se sezona začne, kajti obdobje treninga je zelo dolgo. Kdaj boste uradno prvič tekmovali za Azerbajdžan? Verjetno na tekmi ICF v Solkanu ali pa že teden dni prej v Tacnu.

Zdaj boste veslali v dresu Azerbajdžana, srce bo verjetno še vedno bilo za Slovenijo? Tekmujem za drugo državo, predvsem si želim uspeti pod novo zastavo. Sem pa še vedno Slovenec in normalno, ko vidim uspehe slovenskih športnikov, se jih veselim tako kot vsi preostali.