Do zlata mu je zmanjkalo pičlih 16 stotink

Luka Božič šele drugo leto tekmuje v konkurenci kanuistov enosedov in že lani, v prvi sezoni, je nakazal, da bo treba nanj v prihodnje precej resno računati. Sprva se je uvrstil v člansko reprezentanco, takoj za tem pa je na evropskem prvenstvu v Krakovu prišel vse do finala, kar je bil takrat izjemen uspeh za novopečenega kanuista. Da lanski rezultati niso bili le splet okoliščin, je dokazal že na letošnji prvi veliki tekmi, kjer je na svetovnem prvenstvu v Penrithu osvojil drugo mesto in za prvim zaostal pičlih 16 stotink.

Pot iz dežele "tam spodaj" je bila dolga in naporna, kljub temu si je Luka vzel nekaj časa za nas in po osvojeni medalji strnil nekaj misli. Kriteriji za nastop v Avstraliji so bili nekoliko višji, tako da so tam tekmovali le tekmovalci, ki so imeli možnost za visoka mesta. "Moram povedati, da smo bili tokrat malo manjša ekipa in smo se res dobro razumeli, bivali smo vsi v isti hiši, tako da smo se imeli možnost veliko družiti med seboj. Vseskozi smo spodbujali drug drugega. Res je bilo fino."

Iskal je dobre občutke in jih je tudi našel

Lani je primorski kanuist na svetovnem prvenstvu mlajših članov za las zgrešil medaljo, ko je zasedel četrto mesto. Letos je bil odločen, da domov prinese eno od medalj. "Kot sem pred odhodom na svetovno prvenstvo povedal, sem šel iskat dobre občutke, kar vem, da mi bo to pomagalo tudi v nadaljnji sezoni. Naredili smo kar nekaj kakovostnega treninga in formo do finalne vožnje sem zares dobro stopnjeval. Ali sem šel po medaljo? Da, potihoma sem si jo želel, sem si pa želel predvsem dobrih občutkov na vodi. Mislim, da mi je to uspelo in da bom tudi v prihodnje užival na vodi."

Drugo mesto na tovrstnem tekmovanju je velik rezultat, s tem se strinja tudi Luka, a priznava, da je zaostanek 16 stotink le pustil nekaj grenkega priokusa, kar je za tako ambicioznega tekmovalca, kot je on, nekaj normalnega. Vsak tekmovalec si želi zmage. "Da, priznam. Na koncu je bilo nekaj grenkega priokusa, saj sem vse tekmovanje čutil, da lahko pridem na sam vrh. Na koncu mi je bilo nekoliko žal za tistih 16 stotink. Vem, kje na progi sem jih pustil, ampak kljub vsemu je ta rezultat zame, kot da bi postal svetovni prvak. V zadnjih dveh letih sem namreč vložil ogromno truda in ta se mi je zelo hitro poplačal. Nekateri drugi tekmovalci potrebujejo precej več časa, da pridejo do takšnega rezultata. Tega se zavedam in rezultata sem zares vesel, ob tem pa sem tudi zelo ponosen."

Vsaka proga na svetu je nekaj posebnega, tako ima tudi proga v Penrithu, kjer je bilo leta 2000 olimpijsko tekmovanje, svoje zakonitosti. Tekmovalec mora biti zelo pripravljen na vse, da lahko doseže vrhunski rezultat. "Postavitev proge je bila zelo zahtevna, čeprav na prvi pogled ni bilo videti tako. Bilo je kar nekaj pasti, kamor so se ujeli tudi nekateri najboljši tekmovalci. Pomembna je bila fizična pripravljenost, saj bilo treba v zadnjem delu proge držati čoln v liniji, kar nekaj tekmovalcem to ni uspelo, tam so delali največ napak. Progo je bilo treba voziti z glavo," je razlagal Luka, ki velja za zelo dobro fizično pripravljenega tekmovalca. To kaže tudi na malih maratonih, kjer dosega zavidljive čase.

Na izbirnih tekmah bo šlo na nož

V današnjem vrhunskem športu veliko vlogo igra tudi taktika. In več kot očitno je, da sta Luka in njegov trener Dejan Testen izbrala pravo taktiko. "Bilo je kar nekaj kombinacij, ki se jih je mogoče lotiti s tveganjem ali pa jih voziti bolj gotovo. Z Dejanom sva se odločila za zadnje, to se mi je zelo obrestovalo pri preboju v finalno vožnjo. Vozil sem varneje, a tudi zelo močno in napadalno.

Za Ljuba, kot ga kličejo v kajakaških krogih, počitka pravzaprav ni. Že prihodnji konec tedna ga čakajo izbirne tekme za uvrstitev v člansko izbrano vrsto. Vsak bi pričakoval, da na podlagi zadnjega rezultata ne bi smel imeti večjih težav z uvrstitvijo v reprezentanco, a zaveda se, da je konkurenca pri nas zelo močna. "Dejstvo je, da se moram zdaj spraviti na realna tla, saj se mi lahko prihodnji teden vse podre. Sicer zaupam vase in mislim, da bi mi moralo uspeti glede na to, koliko truda sem vložil v treninge. Zdaj me čaka počitek, možgane bom dal na pašo, potem pa se bom poskušal čim bolje pripraviti na naslednje tekme."

V dvojcu sva še vedno hitra

Kot že rečeno, se je Luka po olimpijskih igrah v Londonu odločil, da bo tekmoval v obeh disciplinah. Torej v dvojcu s Sašem Taljatom, s katerim že zadnjih nekaj let spadata v sam vrh svetovne konkurence, ne nazadnje sta leta 2009 na svetovnem prvenstvu osvojila bronasto medaljo, in pa v kanuju enosedu. Takrat je Luka dejal, da bo imela disciplina dvojec še vseeno glavno vlogo. Kako danes razmišlja 23-letni divjevodaš? "Če sem se hotel v zadnjih dveh letih približati najboljšim kanuistom, sem moral vložiti ogromno truda v to disciplino. Tudi po olimpijskih igrah v Londonu smo se nekako odločili, da se bodo najine poti nekoliko ločile. Morda sva lani nekoliko manj veslala v dvojcu, letos sva opravila že nekaj več skupnih treningov. Še vseeno več narediva v kanuju enosedu, a treba je vedeti, da sva v dvojcu že tako usklajena, da ne potrebujeva veliko, da prideva skupaj. Še vedno sva hitra, se pa v zadnjih dveh letih nekoliko iščeva z modelom čolna, ampak mislim in upam, da nama bo zadnji čoln, ki sva ga dobila, bolj ustrezal in da ne bova imela večjih težav. Nobeni disciplini ne bi dajal prednosti, lahko bi rekel, da sta enakovredni. Pravzaprav sta postali enakovredni že lani po izbirnih tekmah, ko se mi je uspelo uvrstiti v člansko reprezentanco."