Sreda, 6. 3. 2019, 14.25
5 let, 9 mesecev
Bodo slovenski plezalci še letos dočakali nacionalni plezalni center?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
Okvirna podoba nacionalnega plezalnega centra v Kopru, kjer bi plezalci lahko na enem mestu trenirali vse tri plezalne discipline (hitrostno, težavnostno in balvansko plezanje).
Glavni akterji slovenskega športnega plezanja že najmanj tri leta, odkar je postalo znano, da bo za nastop in uspeh na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020 treba trenirati in obvladati vse tri discipline športnega plezanja (hitrostno, balvansko in težavnostno), sanjajo o nacionalnem plezalnem centru, kjer bi vse discipline lahko trenirali na enem mestu. Kot kaže, bi se jim sanje lahko uresničile že letos.
Mesec dni pred začetkom nove sezone svetovnega pokala v športnem plezanju, ki se bo z balvansko preizkušnjo prvi aprilski konec tedna začela v švicarskem Meringenu, se slovenskim plezalcem, ki že vrsto let krojijo vrh svetovnega plezanja, obetajo lepši časi glede domače infrastrukture.
Vse na enem mestu
Do zdaj so namreč posamezne discipline morali trenirati na različnih lokacijah. Stena za hitrostno plezanje, edina v Sloveniji, je v Celju, ena od sten za težavnostno plezanje je v Kranju, stene za balvansko plezanje, teh imamo v Sloveniji največ, pa so med drugim tudi v Kopru.
Zdaj kaže, da bi koprski plezalni center Plus Climbing, ki ga je pred dobrim letom in pol v nekdanji balinarski dvorani športne dvorane Bonifika na noge postavil eden od treh reprezentančnih trenerjev slovenske plezalne reprezentance Luka Fonda, razširili in nadgradili ter povezali v nacionalni plezalni center, kakršne poznajo v naši soseščini. Najbližje v avstrijskem Innsbrucku in Mitterdorfu ter italijanskem Arcu.
Projekt podpirata koprska občina in Olimpijske komite Slovenije
Kako daleč je izvedba projekta? "Izdelali smo idejno zasnovo projekta in pridobili soglasje koprske občine. Projekt podpira tudi Olimpijski komite Slovenije, ki ga je ocenil kot projekt državnega pomena in prioriteto, enako velja tudi za podporo Planinske zveze Slovenije.
Čaka nas še priprava dokumenta PIZ (Predinvesticijska zasnova) in podpis pisma o nameri, ki ga bodo podpisali deležniki projekta, občina Koper, PZS, OKS in Luka Koper, ki ima stavbno pravico na zemljišču, kjer bi stal center. Ta dokument je nujno potreben za to, da občina Koper lahko pridobi državna sredstva," je nadaljnje korake v fazi razvoja prvega in edinega slovenskega nacionalnega plezalnega centra povzel Fonda.
Steni za hitrostno in težavnostno plezanje bi lahko postavili že v nekaj mesecih
Če bi se vse izteklo po načrtih, bi slovenski nacionalni plezalni center lahko zaživel že čez nekaj mesecev, ocenjuje reprezentančni trener Luka Fonda.
"Če bi se vse izteklo optimalno," pravi, "bi nacionalni plezalni center lahko stal in zaživel že septembra letos," je optimističen.
Postavitev sten za hitrostno (gre za standardizirano 15-metrsko steno) in težavnostno plezanje (16-metrska stena) bi zaupali domačim izvajalcem, slonela pa naj bi ob že obstoječem balvanskem centru.
Vložek? 300 tisočakov.
Fonda ocenjuje, da bi bilo za izvedbo celotnega projekta treba zbrati okoli 300 tisoč evrov. "Za relativno nizek znesek bi dobili ogromno dodano vrednost," poudarja.
Obstoječemu centru za balvansko plezanje v Kopru bi dodali steni za hitrostno in težavnostno plezanje.
Na voljo že vsa potrebna infrastruktura
Koper se zdi snovalcem idealna lokacija, saj že ima vso potrebno infrastrukturo za sodoben športni center. Od parkirišč v neposredni bližini, izolacijske cone za tekmovalce, ki bi bila v notranjem delu obstoječega centra za balvansko plezanje, v bližini je tudi športni park, zaradi pomožnega nogometnega igrišča je dovolj prostora tudi za gledalce.
Plezalne površine bi poleg slovenskih reprezentantov uporabljali tudi rekreativci, v centru pa bi lahko gostovali tudi plezalci tujih reprezentanc, ki na balvanskih stenah trenirajo že zdaj.
