Sreda, 4. 3. 2009, 10.03
7 let, 7 mesecev
Odličja osvajale atletinje, Slovenija čaka na šesto

Slovenija je kot samostojna država na dvoranskem evropskem prvenstvu prvič nastopila v italijanski Genovi leta 1992 ter se domov skoraj vrnila z medaljo. Britta Bilač je namreč prvenstvo končala tik pod stopničkami na četrtem mestu (191 cm). Odlična skakalka v višino se je udeležila tudi naslednjega EP v Parizu dve leti kasneje in zasedla sedmo mesto, njen dosežek iz Genove pa je ponovila Brigita Bukovec, ki je bila četrta v teku na 60 m z ovirami (7,94). Do medalje so ji zmanjkale tri stotinke sekunde.
S Švedske z dvema medaljama
Leta 1996 je prvenstvo gostil švedski Stockholm. Slovenski predstavniki so nanizali številne odlične nastope, domov pa se vrnili z dvema medaljama. Slednji sta si okoli vratu nadeli Brigita Bukovec za drugo mesto in minimalnim zaostankom (stotinka sekunde) za zmagovalko v teku čez ovire (7,90) ter Jerneja Perc, ki je bila tretja v teku na 60 metrov (7,28). V isti disciplini je Alenka Bikar končala na petem mestu (7,32), v teku na 200 metrov pa je bila četrta (23,68). Prvič so se izkazali tudi fantje, saj je Gregor Cankar v izjemno izenačenem finalnem obračunu skoka v daljino prav tako končal na četrtem mestu (801 cm).
V španski Valencii leta 1998 ni bilo večjega uspeha, slednji pa je prišel že čez dve leti v belgijskem Gentu. V teku na en dvoranski krog je Alenka Bikar osvojila srebrno medaljo, s časom 23,16 pa je zaostala le za Francozinjo Hurtisovo. V najkrajši disciplini je bila Bikarjeva peta. Svoj pohod proti evropskem vrhu je s četrtim mestom na 800 metrov nakazala Jolanda Čeplak (2:02,10), v skoku v daljino pa je bil Cankar peti (794 cm).
Zgodovinski tek Čeplakove
Evropsko dvoransko prvenstvo na Dunaju leta 2002 se je v zgodovino slovenske atletike zapisalo z zlatimi črkami. Kdo se ne bi spominjal izjemnega teka na 800 metrov, ko sta se do zadnjega metra z ramo ob rami borili slovenska junakinja Jolanda Čeplak in domačinka Stephanie Graf, v čast katere so organizatorji že vnaprej pripravili slavje. A do njega ni prišlo. Slovenka je bila hitrejša za tri stotinke sekunde, merilne naprave pa so se ustavile pri času 1:55,82, kar je še danes svetovni rekord v dvorani.
Prvenstvo v Madridu leta 2005 je bilo za slovensko reprezentanco najslabše do sedaj, saj se nihče od nastopajočih ni prebil v finale. Zadovoljiti se je bilo potrebno s tremi devetimi mesti. Na zadnjem prvenstvu v Birminghamu pa je za slovensko slavje še enkrat poskrbela Čeplakova. V svoji paradni disciplini je osvojila bron, dobre nastope pa je nanizala tudi večina ostale odprave.
Skupaj ima Slovenija tako pet medalj, vse pa so osvojile atletinje.