Američan, ki teče za Slovenijo, ima velike težave

''Iskreno povedano, trenutno je slabo. Imam težave s poškodbo. Ta se vleče že sedem tednov, zadnje tri tedne pa je tako hudo, da sploh ne treniram,'' je povedal Brent LaRue in dodal: ''Ne vem, kaj točno se je zgodilo. Mogoče sem preveč treniral. Že pred časom sem začutil bolečine v mišici, a ni bilo tako hudo. Potem me je na treningu ovir spet močno zabolelo, zato sem nekaj časa počival. Vrnil sem se, nekaj časa je bilo dobro, nato pa se je bolečina vrnila. Od takrat naprej imam velike težave in praktično ne treniram. Bil sem na magnetni resonanci, zdaj čakam na izvide. Sem kar malce živčen, saj ne vem, za kaj gre. Upam, da bom čim prej zdrav in bom lahko normalno treniral.'' V tej sezoni ima visoke cilje, tudi zato je poškodba prišla v nepravem času. Ravno v odločilnem delu priprav na novo sezono. Sam sicer še vedno verjame, da bo junija že začel tekmovati, kot je bilo načrtovano. ''Upam, da se bo izšlo. Upam tudi, da mi čas, ko ne treniram, ne bo odvzel preveč moči in hitrosti. Pred poškodbo sem bil namreč zelo dober. Tako v moči kot tudi pri hitrosti sem napredoval. Še vedno verjamem, da bom tudi v letošnjem letu hiter in bom postavil nove osebne rekorde,'' je dejal Američan, ki je v Sloveniji od leta 2010, ko se je preselil k srčni izvoljenki in se pozneje tukaj tudi poročil. Če bo res tekel hitreje, kot je lani, bo zelo hiter. Lani je 400 metrov z ovirami pretekel v času 49,38, brez ovir pa tekel 45,75. S takšnimi časi pa bi bil na svetovnem prvenstvu, ki bo poleti v Moskvi, zelo konkurenčen. ''Lani sem bil res zelo dober. Predvsem nastop v Londonu me je presenetil, saj sem imel tik pred začetkom olimpijskih iger velike težave z želodcem. Še tri dni pred nastopom sploh nisem mogel jesti, potem pa sem prišel k sebi in nastopi zelo dobro. V Londonu so se mi izpolnile želje. Tekel sem na olimpijskih igrah, kar je nekaj, o čemer sem sanjal od majhnih nog. Zdaj si želim novih izzivov in verjamem, da bom že letos v Moskvi zelo dober,'' se nadeja 25-letni atlet.

Na ovirah ima veliko rezerv

Če bo res izpolnil cilje, se bo verjetno še bolj približal ali pa celo presegel slovenska rekorda, na katerih se je nabralo že kar nekaj prahu. Tisti v teku na 400 metrov je še vedno v lasti Matije Šestaka, ki je leta 1999 na svetovnem prvenstvu v Sevillii tekel 45,43, z najboljšim časom na ovirah pa se ponaša Rok Kopitar, katerega rekordnih 49,11 datira v daljne leto 1980. ''Ta dva rekorda sta v mojih mislih že nekaj časa, toda trenutno nisem v položaju, ko bi lahko razmišljal o rekordnih dosežkih. Zdaj se moram osredotočiti predvsem na to, da bom čim prej okreval. Sta pa rekorda odlična in ju ne bo lahko preseči. Predvsem Kopitarjevega. Ne čudi, da je že tako dolgo nedotakljiv. Toda najprej moram okrevati, šele potem pa bom lahko razmišljal o čem takšnem,'' je realen atlet, katerega rekord na 400 metrov z ovirami je glede na njegov najboljši čas, ki ga je odtekel na isti razdalji brez ovir, prepočasen. ''Res je. Atleti, ki imajo na 400 metrov podobne čase, kot ga imam jaz, so na ovirah veliko hitrejši. To mi pove, da imam še veliko rezerv in predvsem to, da moja tehnika teka čez ovire še zdaleč ni dovolj dobra,'' pravi LaRue, ki se zgolj teku na 400 metrov brez ovir ne namerava posvetiti. ''Ne, tek brez ovir je predvsem dobra podlaga za trening. Da razbijem monotonost. Ko imam priložnost, rad tečem na 400 metrov, a za zdaj se bom zagotovo osredotočil predvsem na tek z ovirami,'' je povedal.

V Sloveniji zadovoljen in hvaležen

Zdaj je v Sloveniji že nekaj časa, v življenju pri nas uživa. ''Lepo je. Je drugače, kot je v ZDA. Seveda sem moral sprejeti marsikaj, na kar nisem bil navajen, a to je normalno. Predvsem moram biti zadovoljen s priložnostmi, ki so se mi v Sloveniji odprle glede atletike. V ZDA bi bilo veliko težje oziroma nemogoče,'' se svoji novi domovini zahvaljuje skromni Američan, ki kljub res vrhunskim dosežkom od atletike seveda ne more živeti. Sprva je študiral, zdaj ob treningih in tekmovanjih celo dela, a je tudi s finančnimi pogoji, ki jih ima pri nas, zadovoljen. ''Atletska zveza me podpira. Lani me je, letos tudi. Seveda bi bilo lahko tudi bolje, a sem zadovoljen. Dobro je,'' je pogovor sklenil atlet, od katerega si lahko slovenska atletika v prihodnosti obeta še veliko. Tudi medaljo na kakšnem velikem tekmovanju? Povsem mogoče. Le da bi mu prizanesle poškodbe. Letos mu žal niso.