Slovenskim sončnim elektrarnam grozi mrk

Celjskemu sejmu je gradbeni inšpektor ministrstva za okolje in prostor naložil odstranitev strešne sončne elektrarne, katere prvi del so postavili že maja 2008, ko jo je slovesno odprl takratni minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Projekt je prek Eko sklada financirala tudi država, ki zdaj zahteva rušenje, češ da gre za nezakonito gradnjo. Pritožba, katere reševanje bo po izkušnjah sodeč verjetno trajalo več mesecev, ne zadrži izvršitve, ki se mora zgoditi v treh mesecih. Ta odločba pa je le ena od tovrstnih v zadnjih dveh tednih. Sončna elektrarna je naprava, postavitev pa investicijsko vzdrževanje Namestitev sončne elektrarne na streho objekta velja za investicijsko vzdrževalno delo, za katerega po veljavni zakonodaji ni potrebno gradbeno dovoljenje, sončna elektrarna pa velja za napravo, ne za objekt – vsaj tako so jim takrat zagotavljali na občinah, investitorji pa so, preden so se ločili od velikih vsot denarja za postavitev, v to verjeli.

Celjski sejem je za svoje elektrarne pridobil še druge energetske deklaracije in ustrezne odločbe, ki jamčijo, da so naprave varne in primerne za vključitev v energetsko omrežje.

Investicijsko vzdrževanje le, če ni posega v konstrukcijo Ministrstvo za okolje in prostor je januarja lani v svojem mnenju pritrdilo, da je nameščanje fotovoltaičnih naprav na obstoječih objektih ali ob njih mogoče v okviru investicijskih vzdrževalnih del brez omejitve glede na površino ali moč naprave, a le, če ni posega v konstrukcijo obstoječega objekta, pri postavitvi teh naprav na parcelah, ki pripadajo obstoječim objektov pa, če zaradi namestitve ni potrebna posebna konstrukcija ali izvedba gradbenih del.

Lastniki sončnih elektrarn se sprašujejo, zakaj je ministrstvo za okolje in prostor maja letos tako korenito spremenilo mnenje in zdaj postavljene sončne elektrarne obravnava kot črne gradnje. V Celju so še toliko bolj zbegani, ker zatrjujejo, da gradbenih posegov na njihovih elektrarnah ni bilo in da so moduli zahvaljujoč novi tehnologiji varno postavljeni zgolj s polaganjem na streho. Tega naj v odločbi, ki ji očitajo tudi številne druge nepravilne in nepopolne ugotovitve, sploh ne bi upoštevali.

Če se spremeni zunanji videz, je gradbeno dovoljenje potrebno Ministrstvo svojega zgoraj omenjenega mnenja ne zanika, a obenem vztraja, da se ni spremenilo nič in da ni res, da bi gradbena dovoljenja zahtevali šele od maja letos. Zatrjujejo, da gradnja fotonapetostne elektrarne po določbah zakona o graditvi objektov pomeni gradnjo objekta, za to pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Vzdrževanje le, če so sončne celice za lastne potrebe Svoje mnenje dodatno utemeljujejo, da se je v primeru gradnje na obstoječem starejšem objektu težko izogniti rekonstrukciji, kar velikokrat spremeni zunanji videz objekta, to pa prav tako zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja.

Navajajo, da je namen vzdrževanja objektov ohranitev v dobrem stanju, ki omogoča nadaljnjo uporabo. Tako med investicijska vzdrževalna dela spada tudi namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic, vendar le za potrebe samega objekta. V vseh drugih primerih, poudarjajo, je gradbeno dovoljenje potrebno, tudi ko se sončna elektrarna postavlja na obstoječi objekt.

MOP: Ne zavračamo sončnih elektrarn Prepričani so, da z nobenim dejanjem ne ovirajo postavitev sončnih elektrarn, in zavračajo vse trditve o nezakonitem delovanju, a so žogico vendarle podali drugemu ministrstvu: "Sončne elektrarne spadajo na področje energetskih objektov. Te spadajo v resor, ki je pristojen za področje energetike, in posebnosti se lahko urejajo s posebnimi predpisi."

Ali bodo vse na koncu spet poplačali davkoplačevalci? Nekateri elektrodistributerji pa so po navodilih ministrstva za okolje in prostor v teh dneh začeli odklanjati priključitev novih sončnih elektrarn v omrežje. In prav to, zatrjujejo v združenju slovenske fotovoltaične industrije, dokazuje, da je ministrstvo pred kratkim vendarle spremenilo svoje stališče. Sprašujejo se, kako so lahko elektrodistributerji do prejšnjega tedna nemoteno priklapljati sončne elektrarne brez gradbenega dovoljenja, zdaj pa jih več ne smejo.

Celjski sejem meni, da bi izvršitev odločbe o rušenju ustvarila več kot dve milijardi evrov gospodarske škode, ki bi jo na koncu izterjali od države – to pa bi spet pristalo na plečih davkoplačevalcev, ne tistih, ki so jo s svojimi nerazumnimi dejanji povzročili. Če je gradbena zakonodaja kakorkoli dvoumna ali če ovira razvoj obnovljivih virov energije, bi morali takoj pristopiti k spreminjanju te zakonodaje, so prepričani lastniki sončnih elektrarn.