Žrtve trgovine z ljudmi so v podzemlju

Dekriminalizacija prostitucije leta 2003 je dosegla le to, da ženske zdaj lažje in brez strahu prijavijo kaznivo dejanje nad njimi, pravi, legalizacija pa žrtvam trgovine z belim blagom ne bi pomagala. V še tako prostovoljni obliki prostitucije Popovičeva vidi prisilo. Z zbiranjem informacij se je izkazalo, da je med zvodniki precej redarjev. Poznam nekaj primerov, a v smislu varovanja punc. Gre za redarje v nekih lokalih, kjer punce nastopajo, potem jih ljudje najamejo, da pridejo na domove. V tem primeru želijo imeti nekoga, ki bi jih varoval, da se jim tam ne bi kaj zgodilo. Tukaj pa je tanka meja, kaj pomeni varovanje oziroma kako daleč gre varovanje; ali dobi delež od tega nastopa ali je zadaj še kakšna spolna storitev. Ja, imam informacije o tem, da je marsikateri zvodnik bivši redar. Pričakovano bi bilo, da se bodo z dekriminalizacijo prostitucije stvari uredile. So se? Mislim da ne, edina prednost, ki smo jo zaznali takoj po dekriminalizaciji, je bila to, da so gospe, ki so ponujale spolne storitve, brez predsodkov, težav, strahu prišle na policijo prijavit kaznivo dejanje nad njimi. Pred tem je bil problem, ker bi s tem še sebe najavile, da se ukvarjajo s prostitucijo. To je edina prednost, ki smo jo zaznali takrat, zdaj pa še to ne oziroma zelo redko dobimo kakšno informacijo o tem, da bi prišla katera kaj povedati.

Koliko punc se je v zadnjem času obrnilo na vas?

Tiste, ki so se same odločile za to delo, se ne obračajo na nas, saj jim je jasno, katerim žrtvam društvo Ključ nudi pomoč. Je pa res, da jih ne bi zavrnili, če bi poklicale. Z njimi bi se pogovorili, poskušali skozi pogovor razsvetliti, kaj pa je ta prostovoljna prostitucija, ki jo one predstavljajo. Kje je bila tista prelomnica, da jo je nekaj prisililo v prostitucijo? Prisilna ali ne je relativna, menim, da je vedno nek dogodek, obdobje, rizična situacija, ki te prižene v to, da se začneš s tem ukvarjati. Pomanjkanje denarja ali kaj drugega. Nek 'push' faktor je moral biti, kajti v resnici to ni naravna stvar. Ljubezen, seks, to je vezano na partnerski odnos, da prodajaš spolno storitev, se ti je v življenju verjetno moralo nekaj zgoditi.

Kako zvodniki pridejo do teh punc?

Ne vem natančno, vsako mesto je razdeljeno na zvodnike, vsak ima svoj rajon. V Sloveniji je morda posebnost to, da nimamo tako zaznavne ulične prostitucije, čeprav je, na določenih punktih lahko dobiš storitev. Vem pa, da če je kakšna gospa uspešna v tem okolišu, se ji zvodnik najavi kot stranka, ji predlaga oziroma ji zagrozi, kaj ji bo storil, če ne bo pristala oziroma ji lahko minira posel. To lahko naredi na več načinov. No, in to je edina dobra stvar dekriminalizacije; da lahko prijavijo, da jih nekdo izsiljuje, jim grozi, da lahko sebe zaščitijo.

Kar se tiče prisilne prostitucije, zvodnikov ni, temveč so to ljudje, ki pridobivajo deklice; in sicer na različne načine; s pomočjo čustvene prevare predvsem z zelo mladimi dekleti, med 14 in 18 letom, ko ustvarijo navidezen čustveni odnos. Tem fantom se v strokovni literaturi reče lover boy. Ti vzpostavijo navidezen čustven odnos, ki je za deklico absolutno resničen in verjame, da se imata rada. Ta prodaja nikoli ne poteka z danes na jutri, odnos se ustvarja in traja. Podobno kot pri spolni zlorabi otroka: spolna zloraba otroka ne pomeni, da si agresiven do otroka, temveč gradiš na zaupanju. Tako je tudi pri teh mladih puncah.

Pa je tega v Sloveniji veliko?

Tega je veliko in se v resnici ne zavedamo. Lover boyi zbirajo punkte, najpogosteje okoli srednjih šol, po lokalih, kjer bingljajo te mlade deklice, ki imajo morda težave v šoli, špricajo. Na preventivnih delavnicah, ki jih imamo v srednjih šolah, znajo povedati, da jim zelo ugaja, da jih opazijo starejši fantje, nekje do 25-leta, ki imajo dosti denarja in jim ponujajo druge reči, kot jim jih lahko ponudijo vrstniki, ko jih osvajajo. Gre za večerjo, darila, kratka potovanja, gredo na kavo v Portorož. To je nekaj, kar si večina želi, sesti v dober avto in namesto v šolo na morje, na kavo. Treba je poudariti, da jih pridobivajo tudi prek socialnih omrežij, sploh ker so te mreže nezaščitene, prijateljstva pridobivajo in potrjujejo. V lanskem šolskem letu smo imeli primer, ko je nekdo pridobil 13 punc iz Ljubljane prek Facebook-a, z vsemi navezal stik, z vsemi želel biti intimen, starejši gospod v njihovih očeh, a še vedno dovolj privlačen, da so punce trznile nanj.

Kako se je razpletlo?

S pomočjo enega od staršev deklice, ki je pravi čas posegel v zgodbo, smo šli na šolo, naredili preventivne delavnice. V tisti generaciji, 2. letnik, so vsi vedeli, o čem govorijo, ker so vsi poznali te punce. Pa ne v smislu, da so 'blesave', ker so nasedle, temveč v smislu, da se to zdaj njim dogaja. Smo pa preventivo razširili na tej šoli še na ostale letnike. Tudi policija je opravila svoj del posla, ker je šlo za namerno in organizirano zadevo.

Ali je smisel teh moških, da punce odpeljejo v tujino? Gre za enkratno prodajo?

Trgovina poteka tako v Sloveniji kot zunaj meja. Lažje je v Sloveniji izkoriščati tujko, lahko jo izoliraš, ne pozna jezika, zmedena je. V veliki večini je cilj to, da se jih odpelje ven in se jih tam proda. Verjamem pa, da so punce zasužnjene tudi znotraj države.

Proda jo kot osebo in tukaj se poslovni odnos zaključi. A punca ni prodana samo enkrat, ker je potem preprodana naprej. Imeli smo deklico, ki je bila "slaba" prostitutka, nosila je premalo denarja, ni zadovoljevala ciljev, ki ji jih je zjutraj postavil šef. Dal ji je 15 praznih kondomov, ki bi morali biti zvečer polni. Ona tega ni želela, ni zmogla; njo so štirikrat prodali; po štirih letih je prišla domov.

Torej smo država tranzita, država izkoriščanja in prehoda ter država izvora.

Večina misli, da se to dogaja samo tujkam pri nas. Gre za miselnost, da prihajajo z vedenjem, kaj bodo počele. Tudi niso vse, ki so v nočnih klubih, žrtve. Nekatere so prišle prostovoljno, imajo pogodbe, delodajalec se pogodb drži. Ni treba, da je vedno problem. Je pa problem, da se pri prostituciji vedno izkorišča. Tudi če imata dogovor, dejstvo je, da se izkorišča telo.

Tudi če mi katera reče, da ni nobenega posrednika, da ne dela pod prisilo, sva spet pri vprašanju, kaj pa se je zgodilo, da si šla v to.

Mogoče pa samo denar?

Ampak zakaj? Ali potrebujem nadstandard ali osnovo? Poznamo tiste, ki jih je socialna stiska spravila v to. Poznam denimo samohranilko s štirimi otroci, oče odide, ne plačuje alimentacije in potem se najstarejša hči, ki je stara 14 let, začne prodajati, da preživi družino. Rekla je, da je samostojna, da je nihče ne izkorišča, pa sva se začeli pogovarjati in prišli do bistva. Pri 14 bi moral nekdo drug skrbeti zanjo. Trzniti bi morale socialne službe, zakaj ne hodi v šolo?

Zato pa imamo preventivne delavnice, od 9. razreda OŠ do 4. letnika srednje šole. Ti otroci veliko vedo. Se pa ustrašijo teh moških, ker pri njih ne moreš biti previden. Če se zaljubiš in se vzpostavi odnos, ki je navidezno resničen, punce fante pripeljejo tudi domov in jih predstavijo staršem, potem jih je res lahko strah.

Smo kakšnega prijeli?

Smo, a je tudi ušel iz zapora, za njim je še vedno razpisana tiralica, a zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. V času, ko še ni bilo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, je bilo spravljanje v suženjsko razmerje, ki je bilo še težje dokazljivo. To je bilo v času migracij. Ta je sprovajal ilegalne migracije, znotraj skupine pa so bile punce, ki so bile namenjene za prostitucijo v tujino. Pri teh kaznivih dejanjih je problem, ker ni materialnih dokazov in je edino relevantno pričanje žrtev na sodišču.

Koliko žrtev trgovcev z belim blagom se je na vas obrnilo v lanskem letu?

Lani smo pomagali 12 osebam, za katere je obstajala visoka verjetnost, da so žrtve trgovine z ljudmi. Dobili so vsaj eno od oblik pomoči, ki jih nudimo; svetovanje, krizna namestitev do pet dni ali namestitev v varni prostor oziroma vključitev v reintegracijski program. Nekatere žrtve ne potrebujejo namestitve, ampak pomoč pri integraciji ali reintegraciji, če gre za Slovenke, ki pridejo iz tujine, ki so v tem času izgubile socialno mrežo, šole niso dokončale. Če mladostnice do 18. leta prodajo v tujini, te zunaj ostanejo kar nekaj let.