Umetna oploditev: da ali ne?

Gre za delitev na naše in vaše, na svobodomiselne in konservativne, ki prisegajo le na tradicionalno družino. Povsem ideološko vprašanje je ne prvič in nikakor ne zadnjič dodobra razdelilo politiko, pa ne samo njo. Skozi vso novejšo slovensko zgodovino je bilo vprašanje umetne oploditve zelo obremenjeno s predsodki, stereotipi in ideološkimi sintagmami glede umetne oploditve poročenih in tistih drugih – samskih žensk. Kamen spotike so bile vedno prav zadnje. Stroka, politika in državljani na različnih bregovih Leta 2001 se je zgodil naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih biomedicinske pomoči. Na plečih prizadetih deklet in žena so se takrat lomila in se tudi še danes lomijo politična kopja nasprotnikov in zagovornikov umetne oploditve. Stroka, politika in ne nazadnje povsem običajni državljani nikakor ne morejo o tem vprašanju najti skupnega imenovalca. Umetna oploditev na referendumskem tnalu Aprila 2001 je državi zbor sprejel novelo zakona o umetni oploditvi in z njo "saniral" stanje,ki je bilo uzakonjeno julija 2000. Slovenska ustava namreč prepoveduje diskriminacijo, saj smo pred zakonom vsi enaki! Državni zbor je namreč poleti 2001 sklenil, da pravica do oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki temelji na ustavni pravici do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok, pripada le poročenim ženskam ali ženskam, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. Tako so "izpadle" samske ženske. Zakonska novela iz aprila 2001 je to diskriminacijo odpravila. Potem pa se je zgodila poslanska manjšina in izkoristila možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, pod pobudo katerega so se takrat podpisali takratni poslanci NSi,SDS, SLS+SKD in SNS. In odločitev na referendumu je bila pričakovana, saj je večina odločila o manjšini, zakon je ostal preteklost …

Tudi na referendumu o družinskem zakoniku o umetni oploditvi? Po desetih letih se je žal povsem "ideološko" vprašanje umetnih oploditev znova vrnilo v vsej veličini, čeprav v drugačnem kontekstu. In spet nas morda čaka referendum. Tokrat o družinskem zakoniku, če bo seveda prestal ustavno presojo. Njegov pobudnik in prvopodpisani Aleš Primc je jasen: "Po novem družinskem zakoniku imata člana istospolne skupnosti pravico, da svobodno odločata o rojstvu otrok. Zdaj bo torej morala država dvema, ki po naravi ne moreta imeti otrok, zagotoviti, da jih bosta lahko imela, to je le prvi korak do umetne oploditve lezbijk in do nadometnega materinstva za homoseksualce!" Drugačnost in nestrpnost druga proti drugi, vsaka na svojem bregu!

Zakaj drugi da, mi pa ne! Pa čeprav v Sloveniji tako radi prisegamo na evropske etične in moralne norme. Ja, zakaj pa nismo poleg tistih evropskih držav, članic unije, Italije, Belgije, Španije, Portugalske, Velike Britanije, Nizozemske, Danske in Finske, kjer se oploditve z biomedicinsko pomočjo opravljajo tudi za ženske brez moških partnerjev?

Ni časa za ideološka vprašanja! V največji parlamentarni stranki SD, kjer so tudi pred desetletjem podpirali univerzalno pravico ženske, pravijo: gre za svobodno odločitev samske ženske, ki si želi otroka, da z njim podeli ljubezen in takemu otroku je verjetno zagotovljeno prijetno, zadovoljno in veselo odraščanje. Umetna oploditev torej da, pravi vodja poslanske skupine Dušan Kumer. V Ljudski stranki poudarjajo, v času ko se soočamo s težjimi gospodarskimi razmerami, ni čas za takšna in podobna ideološka vprašanja. V SDS pa so na naše vprašanje o stališču glede umetne oploditve očitno pozabili: je pa že pred desetletjem s svojo "cvetko" šokirala nekdanja poslanka SDS Majda Kragelj Zbačnik: "Kako lahko samska ženska, ki ne živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, sploh ugotovi, da je neplodna?" Odgovor najbrž ni potreben.