SiolNET. Siol Plus Kolumne
7,77

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zadnja zmaga Kučanove generacije

7,77

termometer

Peter Jančič

Zmaga generacije Milana Kučana je 34,5-odstotni delež, ki ga je na volitvah dosegla nova stranka Roberta Goloba. Pred volitvami je Kučan ocenil, da bo to zadnja bitka njegove generacije. Delež je povsem enak tistemu, ki ga je dosegel Miro Cerar pred osmimi leti s SMC. Golob ga je dosegel z manj truda levega bloka. Branko Masleša pred volitvami ni strpal v zapor predsednika SDS Janeza Janše. Golobu je uspelo doseči boljši delež od svojega nekdanjega šefa in zdaj podpornika Zorana Jankovića, ki ga je Kučan s somišljeniki leta 2011 na magistratu "milo prosil" naj se poda v spopad. Jankovića je volilo "le" 28,5 odstotka volivcev. Za Kučana manj prijetna plat zmage je, da sta se v parlamentu okrepila SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina. In da so vse stranke, ki so bile v manjšinski vladi Marjana Šarca, doživele popoln polom. Katastrofo.

Glavni dosežek Šarčeve vlade je bil, kot je povedal Šarec sam, da je onemogočila, da bi oblast prevzel zmagovalec prejšnjih volitev Janez Janša. Za leto in pol jim je to uspelo. Po tem je Šarec odstopil in s koalicijo KUL na vso moč protestiral, da je diktatura, če vodenje prevzame relativna zmagovalka volitev. Že prej je protestiral, da je konec svobode medijev in orbanizacija države, če obstajajo tudi mediji in novinarji, ki niso "naši". V "sovražnih" medijih državna podjetja ne smejo oglaševati in jih s tem financirati, je opozarjal direktorje. Podoben odnos do medijev, celo z napovedjo, da bo kar ukinil "netransparentno financirane", je tudi značilnost Roberta Goloba, ki v času kampanje s svojim GEN-I volivcem ni bil pripravljen pojasniti, zakaj je pod mizo nakazal 103 tisoč evrov podjetju, ki ga je ustanovila novinarka portala Necenzurirano Vesna Vuković. Predstavil nam je vzor te netransparentnosti.

Ni nujno, da smo se Šarca in Bratuškove znebili

Tanja Fajon ne bo nova premierka, za kar jo je razglasil Dejan Židan, ko ji je predajal oblast v SD. Tanja Fajon ne bo nova premierka, za kar jo je razglasil Dejan Židan, ko ji je predajal oblast v SD. Foto: STA Vse stranke manjšinske vlade so volivci na volitvah nagnali. V parlamentu ni več LMŠ Marjana Šarca, ki je tisto vlado vodil, odletela je SAB nekdanje premierke Alenke Bratušek, propadli pa sta tudi DeSUS, ki jo je vodil mandatarski kandidat KUL koalicije Karl Erjavec, in SMC nekdanjega premierja Mira Cerarja. Sta pa v državnem zboru še SD Tanje Fajon in Levica Luke Meseca. Skupaj sta dosegli dobrih deset odstotkov. To je delež, za katerega je nekoč veljalo, da pod to SD sama ne more, če ne zagrešijo res hudih napak. Tanja Fajon je pristala pri 6,6 odstotka, Luka Mesec pri 4,4. S tem Fajonova ne bo nova premierka, za kar jo je razglasil Dejan Židan, ko ji je predajal oblast v SD. In tudi iz dogovora KUL strank, kako bodo ponudile mandatarja iz vrst najuspešnejše od štirih strank, kar je bilo nekoč kot velik dogodek na naslovnicah vseh velikih Kučanovih medijev, ne bo nič.  

Ni pa nujno, da smo se znebili tistih, ki so jim volivci na volitvah pokazali vrata. Zmagovalec volitev Robert Golob je že napovedal, da bodo kadre iskali tudi pri "sorodnih strankah, ki so ostale zunaj državnega zbora". In skoraj hkrati so zaokrožile neuradne informacije, da bi to lahko pomenilo, da bo Šarec postal Golobov minister za obrambo, Bratuškova za infrastrukturo.  Ali pa se bo našlo direktorsko mesto v državnih podjetjih, kjer so plače in ugodnosti za obračanje državnega denarja, kot je dokazal prav Golob, lahko veliko bolj sanjske. Golob tudi že dlje napoveduje množične menjave na vseh mogočih položajih. Bolj je ponujal to kot cilje, ki jih namerava doseči. Za začetek bo zanesljivo moral poiskati novega šefa davčne uprave, ker je Ivan Simič napovedal, da bo po imenovanju finančnega ministra takoj odstopil. "Če meni nekdo reče, da sem nekompetenten, potem nimava ničesar skupaj za delati," je to pojasnil Simič.  

V parlamentu je iz koalicije, ki je sestavila manjšinsko Šarčevo vlado, ostala poslanka prestopnica Janja Sluga, ki je po odstopu Šarca pomagala, da je oblast prevzel Janez Janša. Kučanovi protestniki ob petkih so takšne razglašali za izdajalce. Del poslanske elite bo ostala, ker je še pravočasno, torej pred volitvami, znova prestopila. Tokrat k Robertu Golobu.   

V vrstah Kučanovih zmagovalcev pa bo še vrsta "neodvisnih" novinarjev. "Naših". Najbolj zvezdniška predstavnica sedme sile pri Golobu bo urednica TVS Mojca Šetinc Pašek, znana tudi po tvitu Janše, da je Milanova prostitutka, s katerim se je Janša odzval, ko so na TVS diskreditirali SDS s podtikanjem fašizma. Kar Kučanovi mediji in novinarji počnejo že desetletja. Pri Golobu bo tudi Tamara Vonta, ki je bila poslanka že za Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića. Poslanske vrste SD pa bo, če bo Tanja Fajon postala ministrica, intelektualno okrepil Jonas Žnidaršič. Če še tega potegnejo v vlado, pa bo poslanec postal najbolj znameniti borec proti Janši med "povsem neodvisnimi" novinarji Blaž Zgaga.

Čeprav se je Golob okrepil s številnimi novinarji, pa bo po volitvah najbrž le moral odgovoriti na vprašanja, ki bi jih v normalnih demokratičnih državah s svobodnimi mediji razčistili v času kampanje in ne šele pri potrjevanju mandatarja ali vlade. Tudi o morebitni korupciji. Le ena od dilem, ki je ostala, je nakazilo 103 tisoč evrov podjetju, ki ga je ustanovila "necenzurirana" novinarka Vesna Vuković. Kampanje so za to, da se kandidatom postavi tudi neprijetna vprašanja in da se razčistijo dileme. Pri nas se to ni zgodilo. Največji mediji, denimo TVSLO in POPTV, Golobu težkih vprašanj niso postavljali. Kaj šele, da bi zahtevali odgovore. Ko je Igor Pirkovič poskusil nekaj v to smer, so se zgodili množični odhodi politikov KUL in manjši upor novinarjev. Morda jih je bilo strah ali pa so imeli osebne in poslovne interese. 

Ko je nevarno biti novinar

Postaviti neprijetna vprašanja kandidatu, ki ga je podprl Milan Kučan, je pač tvegano. Za urednika in novinarje. Bojana Požarja so na začetku letošnje kampanje skoraj zaprli. Ni bil dovolj priden. Oblast, torej Golob in njegovi partnerji, so zadnji dve leti vpili o strašnih pritiskih na novinarje, čeprav ni bil noben res pomemben urednik predčasno zamenjan ali kak novinar sodno preganjan ali odpuščen. Po volitvah pa se lahko maščujejo tistim, ki se niso povsem uklonili. V preteklosti so to že počeli. Predčasno odstavljali urednike, preganjali novinarje in jih odpuščali. Čisto osebno sem vse to že doživel. Sodno me je preganjala Ultra Gregorja Golobiča, iz Dela pa so me takoj, ko ga je prevzel Kolektor Stojana Petriča, takrat člana vodstva Kučanovega foruma 21, na hitro odpustili. Kot še številne novinarje. A že pred tem sem se odločil, da ne bom tiho. Pa če tepejo, tožijo ali odpuščajo. Novinarstvo v tej državi je pač nevaren posel. Povsem utišati pa se novinarjev ne da. Smo svobodna družba. Ker smo del zahodnega sveta. Vstop vanj ni bil Kučanova zmaga.  Ali zmaga njegove generacije. Tja nas je pripeljala alternativa.

Za državo je slabo, da v času kampanje mediji večinoma niso opravili vloge, ki bi jo morali, ker so se sprevrgli v propagandiste Goloba. Težava je to celo za zmagovalca volitev Goloba samega, ki bi po poštenih volitvah moral sestavljati vlado, ker so ga volivci izbrali po najboljšem premisleku vseh dejstev. Niso imeli te možnosti. Ali je Golob vpleten v koruptivne posle, ne vemo, ker na novinarska vprašanja ni odgovarjal, največji mediji pa ga niti vprašati niso upali. Ali želeli. Ali smeli. 

Milan Kučan z na volitvah precej potolčeno Tanjo Fajon in Milanim Cviklom Milan Kučan z na volitvah precej potolčeno Tanjo Fajon in Milanim Cviklom Foto: Siol.net A v takšnem položaju pač smo. 103 tisoč evrov podjetju necenzurirane Vukovičeve ni edina dilema, ki je ostala nepojasnjena in o kateri ni bilo resne razprave v kampanji. Še vedno ostajajo tudi dileme Golobovega kršenja Lahovnikova zakona pri plači, ki jo je prejemal. Pa čeprav je sam Milan Kučan pojasnil, da pri Golobu to ni greh. Za partijsko avantgardo zakoni nikoli niso veljali.  A nekdo, ki je kršil zakon, pač težko vlada normalni zahodni državi. Če je res in če bo prevzel vodenje vlade, bo to sporočilo za vse. Da se sme kršiti zakone. In da smo z eno nogo še Balkan. Kjer so politiki močnejši od zakonov in nad pravili.

Kakorkoli se bo to že razpletalo: zmaga Kučana je bila odločna in pred Golobom je, da zdaj rekordno hitro, najpozneje do sredine junija, z novo ministrsko ekipo prevzame oblast. Časa za učenje in navezovanje stikov z drugimi državniki ne bo. V času pred volitvami leta 2008, po katerih je oblast prevzemal Borut Pahor, se je zrušila banka Lehman Brothers in svet je potonil v hudo krizo. Tedanja vlada ni ustrezno reagirala. Sčasoma je celo razpadla. Posledice so bile hude.  Znamenja so zdaj podobno temna. O možnosti recesije poročajo iz ZDA in Nemčije. Vojna, ki so jo Rusi sprožili v Ukrajini, bo celotno Evropo verjetno za dolga leta potisnila v težave. Povrhu na Kitajskem po Šhangaju oblasti zdaj zaradi covid-19 zapirajo še Peking.

Golob slavi, a plačal bo tudi ceno zmage. Pomembnega političnega in medijskega dogajanja pa s tem ni konec. Ne le zaradi dilem, ki so ostale še iz časa pred volitvami poslancev. Pred nami so že v naslednjih mesecih še lokalne in predsedniške volitve. 

In sicer spopad za vladanje, ko se bo končalo obdobje po menda zadnji bitki generacije Milana Kučana.


 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin