SiolNET. Siol Plus Kolumne
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenijo lahko reši samo še Branimir Štrukelj

0

termometer

Prvič sem na strani sindikatov javnega sektorja in podpiram njihovo stavko. Samo tako se bodo zgodile nujno potrebne spremembe v Sloveniji. Zgolj protestni shod je blažev žegen.

Najprej razčistimo z mitom, da se je treba maksimalno potruditi, da se izognemo stavki. Te strahove so slovenski mediji širili dve desetletji in vsakič, ko so sindikati zmagali oziroma jim je vlada popustila, so ugledni slovenski mediji dosežek (?), da ni stavke oziroma se je ta hitro končala, slavili kot zgodovinski dosežek političnega uma. Postavljali so ga skorajda ob bok diplomatskim prizadevanjem, da v prejšnjem stoletju med ZDA in Sovjetsko zvezo ni izbruhnila še atomska vojna.

Toda poglejmo bogatejše države poleg nas: v Italiji ne mine mesec brez stavke, francoski protestniki so pod Eifflov stolp pripeljali celo ovce, Nemci zadnja leta redno berejo poročila o stavkah letalskih uslužbencev ali železničarjev, prav danes že devetič letos spet stavkajo v Lufthansi. Je to konec Italije, Francije ali Nemčije? Ne, nikakor. Samo v Sloveniji se bojimo, da je s stavko konec sveta. Kot da je stavka najhuje, kar nas lahko doleti.

Hlapec skrbi za svoj vtis pri gospodarju Ta naš paničen strah pred stavko ima zgodovinsko podlago: oskrbnik posestva (premier) se je vedno bal, da bi se tlačani (volivci) spuntali, saj bi bil potem gospodar (odvisno od političnega prepričanja, kateri je pravi stric iz ozadja) nezadovoljen z njim in njegovim delom. Oskrbniku posestva je bil vtis, ki ga je ustvarjal pri gospodarju, pomembnejši od tega, kaj je pravično in učinkovito, kaj je dolgoročno vzdržno in za potomce boljše.

Zakaj menim, da je stavka nujno potrebna Zavestno in odločno podpiram odločitev vodstva konfederacije javnega sektorja, da nasprotuje predlaganim vladnim varčevanjem: naj stavkajo učitelji v šolah, vzgojitelji v vrtcih, sodniki, vojaki in policisti, zdravniki, vsi zaposleni v državnih institucijah in inšpekcijah, vsi zaposleni na ministrstvih. Samo protestni shod v sredo popoldne je rekreativne narave, naj štrukljevci vendar zberejo pogum in razglasijo popolno stavko.

S tem bo nastala blokada države, ki bo omogočila spremembe. Kako? Na primer: otroci bodo brez varstva in starši ne bomo mogli v službo, saj jih bomo pazili doma. Podjetja zato ne bodo ničesar ustvarila in nič plačala v državno blagajno. Torej ne bo za plače nikogar. Ko se bo prvič zgodilo, da v javnem sektorju ne bodo izplačali plač, bodo vsi predstavniki družbenih podsistemov pripravljeni sesti za mizo in končno odpreti vprašanje: Kakšno Slovenijo si želimo in kaj smo pripravljeni za takšno državo narediti?

Samo popolna blokada države lahko pri nas sproži pripravljenost vseh predstavnikov družbenih podsistemov, da nehajo izsiljevati in se končno začnejo resnično pogajati.

Ogledalo za Branimirja Štruklja Sindikalisti javnega sektorja zdaj prepričujejo vlado, naj popusti njihovim zahtevam in ustavi varčevanje v javnem sektorju, ter pred kamerami kažejo svoje mišice. Moj predlog je, naj sindikati v sredo pokažejo, koliko zaposlenih v javnem sektorju so resnično prepričali, da se jim pridružijo v stavki. To bo pravzaprav pravi pokazatelj ljudske volje: ali ljudje resnično podpirajo sindikaliste, ker vlada zahteva nemogoče, ali pa se zavedajo, da je treba sprejeti nujne ukrepe in da boljših od vlade žal ni dal nihče.

Kaj predlagam vladi Skladno z rekom, da če je vojna, je vojna za vse, pričakujem, da bodo resnično stavkali vsi uslužbenci javnega sektorja. Torej tudi računovodje, ki obračunavajo plače. Bilo bi namreč zelo krivično, če računovodje v javnem sektorju ne bi smeli stavkati, saj morajo okoli tretjega v mesecu obračunavati plače, ki so potem izplačane na račune uslužbencev petega ali osmega v mesecu.

Vladi zato predlagam, da dokler ne bo dosežen dogovor s sindikati, zadrži izplačilo plač uslužbencem v javnem sektorju. S tem bo vlada vzgojno pomagala zaposlenim v javnem sektorju do občutka, ki so ga deležni zaposleni v zasebnem sektorju, kjer plača petega ali osmega v mesecu ni samoumevna. S tem spoznanjem bodo v javnem sektorju znali tudi bolj ceniti službo, ki jo imajo.

Štrukelj je rešitelj Slovenije Potem ko so politiki povsem odpovedali pri tem, da bi v Sloveniji vpeljali nujno potrebne reforme, naredili to državo pravičnejšo in bogatejšo, predvsem pa boljšo za naše otroke, se zadnja priložnost za spremembo Slovenije vrača k enemu svojih poglavitnih izvorov težav. Glavni tajnik sindikata šolnikov Branimir Štrukelj kot simbol ohranjanja statusa quo je še edino upanje Slovenije, da se zgodijo spremembe. Samo on lahko sproži socialni spor v državi, katerega posledica bo, da se bomo končno začeli pogovarjati o tem, kakšno državo želimo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin