SiolNET. Siol Plus Kolumne
0,49

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Urbani portreti

Samo Rugelj: Preživetje knjigarn v času hipermarketov

0,49

termometer

delovni zvezki, knjigarna

Najbrž do vas še ni prišla novica, da je največja ameriška veriga knjigarn Barnes & Noble pred nekaj dnevi dobila novega lastnika. Kupil jo je finančni sklad Elliot Advisers, obenem tisti, ki ima od lani v lasti tudi največjo angleško knjižno verigo Waterstones. Kaj to pomeni?

Preprosto to, da sta se dve najpomembnejši knjižni verigi angleško govorečega sveta v zadnjih letih znašli v tako negotovem poslovnem položaju, da je bila za njiju edina rešitev nakup specializiranega sklada. Če smo malce pompozni: usoda največjih členov anglosaškega knjigotrštva je zdaj v enih samih rokah. Obe bo namreč vodil James Daunt, ki je v Waterstones prišel pred osmimi leti, potem ko je v letih prej odprl manjšo knjigarniško verigo Daunt Books, specializirano za popotniške knjige.

Barnes & Noble, edina preostala ameriška knjigarniška veleveriga, ima tako v prihodnjih letih pred seboj nedvomno zelo neravno pot. To jasno kaže, kako negotova je prihodnost zidanih knjigarn tudi na tako velikih knjižnih trgih, kot je ameriški. Ja, knjigarnam trda prede.

To se vidi tudi v Ljubljani.

Vstopi tekstilni velikan

Če vas zanima nakupovanje oblačil, najbrž za vas ni novica, da se v teh dneh v največjem ljubljanskem trgovskem središču odpira trgovina Primark, predstavnik tako imenovane hitre mode (fast fashion), torej nizkocenovnih oblačil. Temu si je na tej prodajni lokaciji uspelo izboriti poseben status: ločen vhod v objekt, ki je zahteval obsežno in dolgotrajno predelavo, približno 4.000 kvadratnih metrov prodajnih površin in ekskluzivizem pred uradnim odprtjem, ko so si trgovino lahko ogledovali (in morda v njej tudi nakupovali) samo zaposleni in njihovi družinski člani. Povpraševanje po obisku trgovine se je razširilo tudi prek naših meja, saj so množične obiske že napovedali tudi Hrvati. 

Primark Foto: Getty Images

Primark bo svojo ljubljansko trgovino odprl natančno pol stoletja po svojih irskih začetkih, Slovenija pa je dvanajsta država s tem tekstilnim prodajalcem, ki ga spremlja kar veliko protislovij in pomenljivosti, od neetičnega ravnanja z zaposlenimi pri proizvodnji njihovih izdelkov (le koliko so lahko plačani ti delavci iz tretjega sveta, če je končna cena teh oblačil v Evropi samo nekaj evrov?) prek zelo natančnega in strateškega načrtovanja izbora lokacij ter njihovega odprtja do tega, da so lani v svoj prodajni program uvrstili tudi vegansko hrano, najbrž z namenom, da bi se prikupili določenim skupinam svojih strank.

Prav točno se spomnim, kdaj sem prvič videl to trgovino. Bilo je v Londonu pred nekaj manj kot desetimi leti, ko je prodaja nosilcev zvoka in slike že začela popuščati, tovrstne trgovine na glavni londonski ulici Oxford Street pa so počasi začele zapirati svoja vrata. Ko sem tako nekoč spet prišel v London, me je namesto legendarne trgovine Virgin pričakal Primark, ki se je v naslednjih letih razširil še na stavbo desno in pa tudi levo, tako da je zdaj to ogromna trgovina, v kateri se menda zlahka izgubiš. A to še ni vse.

Knjižni sejem 2018, knjige, knjiga Siol Plus Samo Rugelj: Poletno branje 2019

Mladinska knjiga Foto: Samo Rugelj Velikanski Primark je tudi na drugi strani ulice Oxford, tik pred Hyde Parkom, tako da ta blagovna znamka na obeh koncih londonskega centra strateško obvladuje to najbolj atraktivno nakupovalno ulico. Včasih so bili pri vhodu in izhodu mest stražni stolpi. Danes je v Londonu to Primark. Knjigarne so s te ulice dokončno izginile že nekaj let prej.

Gigantski prodajalec tekstila v Ljubljani je najbrž nekaj prispeval tudi k temu, da se bo morala z dolgoletne stalne knjigarniške lokacije v pritličju žal umakniti tudi knjigarna Mladinske knjige. S tem na svoj način deli usodo, ki vse pogosteje doleti knjigarne v trgovskih središčih.

"Oblačila potrebujejo vsi, knjig pa ne," je nastali položaj hladnokrvno komentiral moj dolgoletni knjižni sopotnik.

Ja, evolucija knjigarn je prišla skoraj do svojega konca.

Kratka zgodovina knjigarniških lokacij v Sloveniji

V obdobju ob koncu devetdesetih let je bilo v Sloveniji veliko knjigarniških lokacij v središčih mest v lasti založb. To pomeni, da knjigarniške površine niso bile dodatno obremenjene s stroški najemnine. Ta včasih lahko pomeni tudi pomemben del razlike v ceni, ki jo ustvarijo s prodajo knjig na lokaciji. V naslednjem obdobju pa so se na tem področju zgodile večje spremembe.

knjige Siol Plus Samo Rugelj: Prihodnost slovenščine ali zgodba o neki mizi

Po eni strani so se, najpogosteje na obrobjih mest, začela pojavljati trgovska središča kot nove nakupovalne lokacije. Ta običajno delujejo na najemnem principu, zaradi česar so lahko v njih, kar zadeva knjigarne, dolgoročno vstopile in obstale samo velike založbe, ki so lahko plačevale najemnine s pretežnim prodajanjem lastnih knjig, pri katerih jim je ostal celoten prihodek, s katerim so financirali (tudi) najemnino.

delovni zvezki, knjigarna

Po drugi strani pa se je kar nekaj mestnih knjigarniških lokacij zaradi usihanja pretoka ljudi skozi stara mestna jedra začenjalo izkazovati za manj rentabilne, zato so bile te nepremičnine prodane za drugo rabo. Knjigarne v trgovskih središčih so tako postajale vse pomembnejše s stališča prodaje knjig. 

Sprva je knjigarnam v trgovskih središčih še uspelo zadržati prvovrstne lokacije, kot so na primer tiste v pritličjih in bliže vhodom. Vendar pa so upravljavci uspešnejših nakupovalnih središč sčasoma začeli višati najemnine. Ker je prodaja knjiga v tem času upadala, knjigarne niso mogle več pokrivati teh stroškov, zato so jih sčasoma prestavili v višja in manj atraktivna nadstropja, s čimer so posledično vplivali na njihove poslovne rezultate (v višjih nadstropjih je praviloma manj obiskovalcev, zato je še nižja tudi prodaja).

To se bo kmalu zgodilo tudi v največjem ljubljanskem trgovskem središču.

Prihodnost trgovskih središč

Knjižni sejem 2018, knjige, knjiga Foto: Ana Kovač Seveda omenjeni velikan ni edina tekstilna veriga, ki izrinja knjigarne in druge kulturne prodajne vsebine. Na podoben način, morda z rahlo drugačnim konceptom, poslujejo tudi druge tekstilne verige. Veliko jih je. Njihovi prihodki so tolikšni, da si lahko privoščijo najboljše in največje lokacije, obenem pa je njihova prisotnost tudi magnet za kupce, ki ne nehajo iskati oblačil po kar se da ugodnih cenah.

Seveda se trgovska središča sama odločajo o tem, ali se bodo odpovedala knjigarnam na dobri lokaciji ali ne. Malo nižja najemnina na isti površini, ki je namenjena knjigam in sorodnim izdelkom, ne bi bistveno posegla v njihove prihodke, obenem pa bi veliko naredili za raznovrstnost ponudbe in knjige približali svojim strankam.

Šel sem pogledat v prvo nadstropje, kamor se bo čez kakšen mesec preselila knjigarna Mladinske knjige. Neposredna soseda bosta trgovina s tekstilom in trgovina s čevlji. Kot je nekdo pred leti izjavil v zvezi s slovensko knjigo: knjiga je čevelj.

Samo mislimo si lahko, koliko časa bodo lahko zdržale zdajšnje in prihodnje knjigarne v trgovskih središčih. Tako mi preostane samo to, da parafraziram besede pesnika, ki sem ga poslušal pred dnevi.

Ko bomo izgubili knjigarne, bomo izgubili knjige.

Ko bomo izgubili knjige, bomo izgubili jezik.

Ko bomo izgubili jezik, bomo izgubili tudi obraz.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.
Bilo je Siol Plus Samo Rugelj: Quentin Tarantino, Američan v Cannesu šola šolarji učenci Siol Plus Samo Rugelj: Pogovoriti se moramo o starših ledeni čaj Siol Plus Samo Rugelj: Nasmeh in prijaznost nič ne staneta, vendar se je zanju vseeno treba potruditi

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • heht / 14.06.2019. ob 09:02 +1 0

    Ste kdaj pomislili, da je razlog za izumiranje knjigarn v neokusno visoki ceni novih knjig? Že samo zaradi neverjetne stopnje davka, ki ga mora državljan plačati ob nakupu knjige, ni čisto nobenega razloga, zakaj bi kdo kupil novo knjigo, razen morda za darilo. Če želim prebrat knjigo, grem v knjižnico, in če želim imeti knjigo, grem v antikvariat. Knjigarne so samo ena plat medalje, in to precej draga plat medalje. V Mladinski knjigi so nekatere cene kot da sem prišel po rabljen avto.

    +1 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin