Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
1. 8. 2012,
12.32

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Sreda, 1. 8. 2012, 12.32

8 let, 3 mesece

Naši prihajajo ...

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Je čas počitnic, ko nekateri zasluženo ali malo manj zasluženo lenarijo, in je dopustniški čas, ko pristojni (strankarski) kadrovniki sestavljajo nove vodstvene ekipe.

Je čas sovraštva in je čas strpnosti … Se spomnite tega slogana? Ali se morda spomnite, kdo in kdaj ga je izrekel? Kučan? Ja, prvi slovenski predsednik Milan Kučan v Kočevskem Rogu, poleti julija 1990, kje drugje kot na spravni slovesnosti kajpak. Slovenija je bila takrat v procesu osamosvajanja (23. decembra 1990 je bila z velikansko plebiscitarno voljo Slovenk in Slovencev udejanjena samostojna država), imeli smo ne malo gospodarskih problemov, za nameček pa nas številni tudi "prijatelji" zunaj naših meja niso jemali preveč resno … Pa smo jim dokazali, da mislimo zelo, zelo resno!

Zdajšnji čas je v mnogo čem podoben takratnemu. Mnogi nas tudi zdaj ne jemljejo preveč resno, čeprav je res, da imamo zdaj lastno državo in smo člani evropske družine držav - EU! Hvala bogu! Imamo tudi zelo velik problem z ekonomsko krizo in recesijo, ki vse bolj utapljata domačo ekonomijo in vse bolj in bolj porivata deželico v krog Grčije in njej podobnih. Žal je vse to kruta realnost. Nič kaj danes tudi nismo strpni. Kar malo smo sovražni drug do drugega … Konec koncev tudi enotnosti, ki jo je v politično orbito izstrelil osamosvojitveni plebiscit, med Slovenkami in Slovenci preprosto ni več. Edino, v čemer smo si v Sloveniji zares enotni, je, da smo več kot dve desetletji po osamosvojitvi še vedno razdeljeni na naše in vaše. "In naši so na vrsti za kadrovanje!" Bravo! Izvolite, naj se začne oziroma nadaljuje, tam kjer se je pred meseci začelo kadrovsko čiščenje.

Avgustovski čas bo torej čas kadrovanja (pred nami so namreč tudi številne skupščine delničarjev), ko bodo državna podjetja (HSE, Gen, Eles, Slovenske železnice, pa še katero) dobila nove nadzornike, pa najbrž tudi nove (strankarsko usklajene) vodstvene ekipe. Tako pač je, takšna je slovenska poosamosvojitvena kadrovska praksa. Da bo imela glavno besedo pri tokratnih kadrovskih rošadah največja vladna stranka SDS, sploh ne izgubljajmo besed.

Državna avtocestna družba Dars bo že kmalu dobila novo vodstvo. Prav danes zelo mimogrede Darsovi nadzorniki, ki jim predseduje Dušan Hočevar iz SDS, pretresajo kadrovsko ponudbo za nova člana in predsednika avtocestne družbe. Da bi postal prvi mož Darsa nekdo, ki ni politično primeren (naš), je manj verjetno kot to, da bo Slovenija država z največjim številom odličij na aktualni olimpijadi v Londonu.

In smo spet na začetku. V času sovraštva in času strpnosti ... Da sta za strpnost potrebna dva, je že dolga leta, raje desetletja, kristalno jasno. Teh dveh, ki bi morala biti strpna, pa ni in ni od nikoder, čeprav nam voda (beri kriza in vse bolj upehano gospodarstvo) že krepko teče v grlo in nam načenja zdravje. Tudi zaupanja ni. In ko ni zaupanja, se zatečemo k našim in spet kadrujemo na naše in vaše oziroma ne naše. Da naši niso vedno tudi najbolj poceni, še manj najbolj učinkoviti, je tudi že dolga leta znano. Vendar to ni pomembno! Očitno se iz poosamosvojitvenega časa kadrovskih čiščenj nismo nič naučili. Zmagovalci vedno uzurpirajo državo in delajo z njo, kar hočejo. Pa naj stane, kolikor stane! Zapitek vedno plačamo volivci. Samo ne vem, kako ga bomo tokrat?

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.

Ne spreglejte