Za vsem dostopno visoko šolstvo in proti vrtičkarstvu

27-letni diplomirani pravnik, ki bo prihodnje leto začel v Bruslju podiplomsko študirati še edukacijske znanosti, je v študentsko politiko vstopil pred dobrimi šestimi leti v klubu škofjeloških študentov. Opravljal je različne funkcije, enako je bilo pozneje v Študentski organizaciji Slovenije.

"Takrat sem začel hoditi na seje evropske študentske organizacije in sčasoma sem vse bolj 'padal noter'. To me je vse bolj zanimalo, saj verjamem, da je šele na evropski ravni mogoče zares vplivati na spremembe v visokem šolstvu," pravi Rok, ki je v Evropski študentski organizaciji napredoval postopoma – najprej je bil član izvršnega odbora, nato podpredsednik, od julija dalje pa je predsednik ESU-ja.

Vse več sprememb na evropski ravni Kot pravi Rok Primožič, se vedno več smernic in pomembnih odločitev v visokem šolstvu sprejema na evropski ravni. "Začelo se je leta 1999 z bolonjsko reformo, v katero so se države prostovoljno vključevale." A predlagane spremembe so si države, še posebej Slovenija, razložile precej po svoje – in jih tako tudi uveljavljale. "Slovenija je bolonjsko reformo prevzela na način, ki se je izkazal kot ne najbolj posrečen. Tristopenjsko izobraževanje, izenačitev magistrske in diplomske stopnje ter podaljšanje študija za leto dni, manjše financiranje ali obvezna prisotnost na predavanjih ni nekaj, kar bi bilo zapovedano z bolonjsko reformo," je do uvajanja zloglasne bolonjske reforme po slovensko kritičen Rok.

Dolgotrajni procesi sprememb Procesi, ki prinašajo pomembne spremembe, so po Rokovih besedah dolgotrajni, vpliv zdajšnjih ukrepov bo zares viden šele v prihodnjih petih ali desetih letih. "Zelo pomembno je, da kot predstavniki študentov na te spremembe in odločitve vplivamo že zelo zgodaj, ko je še mogoče kaj spremeniti. Ko dobimo že napisan zakon, priporočilo, ukrep, je to bolj ali manj dokončna zadeva in je težko še kaj spreminjati," pravi Rok, ki se mu zdi izjemno pomembno, da imajo študenti predstavnike v Bruslju. "Tam so stalno prisotni, pogovarjamo se tako s politiki, predstavniki institucij kot s predstavniki Evropske zveze univerz …"

Težave v Sloveniji Po oceni Roka Primožiča Slovenijo pestita predvsem dve težavi na področju visokega šolstva: "To sta zaprtost akademskega prostora in vrtičkarstvo. To je bilo močno prisotno tudi pri uvajanju bolonjske reforme, saj je bilo pomembneje, da nek profesor ohrani svoj predmet, kot da bi uvedli prave spremembe in ga naredili študentom prijaznega. Težava je tudi podfinanciranost – morali bi zagotoviti več sredstev za delo univerz, če bi hoteli zagotoviti kakovost."

Spreminja se pogled v Evropi Roka Primožiča, ki prisega na več evropske harmonizacije, povezovanja in odpiranje evropskega prostora, moti, da se na evropski ravni spreminja pogled na visoko šolstvo. "Še vedno velja, da je šolstvo javno dobro, vendar pa je vse bolj prisotna ameriška miselnost, da je študij treba plačati, češ da prinaša prednost samo posamezniku in ne družbi kot celoti. Spreminja se koncept, visoko šolstvo vse bolj deluje kot plačljiv servis ali storitev. Z zmanjševanjem sredstev se zmanjšuje dostop, v nekaterih državah si šolanje na univerzah lahko privoščijo samo še redki. Proti temu se borimo, želimo, da tudi visoko šolstvo ostaja vsem, tudi socialno ogroženim in ranljivim, enako dostopno, da ostane v sferi javnega."