Svetovni prvak, ki blesti v vodi, na kolesu in v tekaških copatah

29-letni inženir strojništva Janez Klančnik je večji del oktobra preživel na Havajih. Daleč od tega, da bi tam počitnikoval, a še vedno ves pod vtisom športnega vrveža, ki ga je bilo menda mogoče čutiti na vsakem koraku.

Klančnik je najprej nastopil na znamenitem havajskem ironmanu, kjer je v svoji kategoriji (od 25 do 29 let) zasedel 23. mesto, kar je bil najboljši slovenski dosežek (David Pleše, ki je nastopil med profesionalci, je odstopil, op. a.), 14 dni pozneje pa je bil v gorskem triatlonu osmi, kar je skupaj zadostovalo za 1. mesto. Za Ironman in Xterro je porabil 12 ur, 42 minut in tri sekunde.

Morda se vse skupaj res sliši malo zapleteno, a Janez Klančnik je tako postal svetovni prvak v Xterri, kombinaciji ironmana in gorskega triatlona, kjer tekmovalce poleg plavanja čaka še gorsko kolesarjenje, za nameček pa še gorski tek.

Treningom posveča ves svoj prosti čas

In nagrada? Ne, ni bilo nekih vrtoglavo visokih denarnih skladov, kar bi domnevali glede na višino prijavnine (500 evrov), nagrada je šest prenočitev v enem od havajskih hotelov. Precej skromno, bi rekli.

A Klančniku se ta podatek ne zdi pomemben. Pomembneje je, da živi svoje sanje, ki so povezane s športom. "Od nekdaj sem se rad ukvarjal s športom," pravi. Ne skriva, da je tekmovalne narave, ki jo najbolje izživi prav na tekmovanjih, kjer ob boku s podobno mislečimi najbolje preveri svojo trenutno pripravljenost.

29-letni Slovenjegradčan, ki se je zaradi študija in službe preselil v Ljubljano, zadnji dve leti ves prosti čas namenja treningom. Pomemben delež seveda dobi tudi njegovo dekle – njo je najprej prosil za dovoljenje, ali lahko trenira toliko časa, kot to počne danes –, osem ur ali več pa preživi v službi, kjer opravlja delo energetskega menedžerja.

Klančniku je letos uspelo uresničiti dve veliki želji. Prek kvalifikacij v Celovcu se je uvrstil na svetovno prvenstvo v ironman triatlonu na Havajih, na Češkem mu je podobno uspelo še z gorskim triatlonom. "V obeh primerih sem imel le en poskus in obakrat mi je uspelo," je ponosno razlagal med najinim pomenkovanjem v enem od ljubljanskih nakupovalnih središč.

"Treningom posvečam ves svoj prosti čas. Trening plavanja velikokrat opravim pred službo, kolesarski in tekaški del pa po službi. Tudi dopust prilagodim sporedu tekem in pripravam, ki jih že tradicionalno s prijatelji opravimo na Kanarskih otokih, kjer naredimo trening za bazo," pravi Klančnik, ki je, odkar pomni, zagrizen športni zanesenjak.

Zagrabilo ga je med obiskom Lizbone

"Kot otrok sem igral rokomet, šest let sem vztrajal tudi pri nogometu, vse dokler se nisem preselil v Ljubljano, kjer sem nadaljeval kolesarstvo, začel pa sem tudi teči. Na Ljubljanskem maratonu sem pretekel svoj prvi polovični maraton, kar je bil zame res pravi podvig. Nekaj časa sem kombiniral kolo in tek, nato pa me je Mitja Mori (uspešni triatlonec in asistent na strojni fakulteti, kjer je študiral Klančnik, op. a.) povabil v Triatlonski klub Ljubljana, kamor sem se vpisal leta 2008," se svojih triatlonskih začetkov spominja črnolasi Korošec.

Začel je redno obiskovati treninge plavanja, kjer se je posvečal predvsem kravlu – kot je skupno večini triatloncev, ki ne prihajajo iz plavalnih vrst, tudi njemu ta del povzroča največ preglavic –, nato pa treninge nadaljeval pod okriljem ŠRK Celje, ki mu je zvest še danes. Prvi triatlon je opravil že čez nekaj mesecev, šlo je za šprint triatlon Ptuj. Še bolj ga je zagrabilo med obiskom Lizbone, kjer je bila njegova boljša polovica na študentski izmenjavi in kjer sta povsem po naključju naletela na mestni triatlon in se čudila, kako človek zmore vse te napore.

"Takrat sem si rekel, da bi to rad počel tudi sam, in leta 2013 sem se vrnil in v svoji kategoriji zmagal. To mi je dalo ogromno motivacije in takrat sem, po pogovoru z dekletom, seveda, treninge samo še okrepil. Treniram približno 20 ur na teden, kar je minimum, hkrati pa ogromno. Služba, trening, počitek, vsak dan znova," pravi Klančnik, ki je sam svoj trenažni gospodar, ozira se le na 37-tedenski program treningov, ki mu ga je dal prijatelj in ki je znaj najboljša orientacija v trenažnem procesu.

Kaj pa cilji? Za zdaj cilji še niso natančno določeni, pravi. Najprej bi se rad odpočil in pozdravil poškodbe, potem pa novim zmagam naproti.