Pogumne in časti vredne zgodbe, ki se prepletajo v življenju nekega policista

Ivan Kramberger kot prostovoljec deluje že od leta 1993, ko je kot mladi prostovoljec vstopil v krajevno organizacijo Rdečega križa Negova. Glavni povod, da stopi na pot prostovoljstva, je bil, kot je povedal, pomagati drugim.

"V osnovni šoli sem postal mladi aktivist pri Rdečem križu, kmalu za tem pionir in mladinec pri lokalnem prostovoljnem gasilskem društvu. Največji vzornik pri mojem prostovoljskem delu je moj pokojni oče. Kot otroku mi je oče dejal, da če imam zjutraj eno jabolko, naj čez dan poskrbim, da bom imel zvečer dve. A naj imam zjutraj ponovno eno, eno pa naj razdelim med druge," je pojasnil.

100-odstotni prostovoljec Ivan letno opravi več kot 1000 ur prostovoljnega dela na širšem področju prostovoljnega dela, kot prostovoljni gasilec, operativec, mentor otrok in mladine.

Redno sodeluje pri izvedbi Kampa Modri medo, ki ga organizira Združenje policistov Slovenije, aktivno deluje v organizaciji Združenja policistov Slovenije, športni inštruktor oseb s cerebralno paralizo pri Zvezi Sonček in krvodajalec (kri je daroval že več kot 20-krat). Zaposlen je v policiji kot policist, kjer večkrat pomaga ljudem v stiski in kjer se njegov čut do sočloveka povezuje z integriteto lika policista.

Ker ima brata Denisa, ki ima Downov sindrom, je postal tudi prostovoljec, spremljevalec in vodja programov vseživljenjskega učenja za osebe z motnjami v duševnem razvoju pri Zvezi Sožitje, kot prostovoljni gasilec pa je med drugim pomagal tudi pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, tako v preteklosti kot tudi letos pri odpravljanju posledic žledu na Notranjskem.

Zaupan mu je že drugi mandat dela v Etični komisiji organiziranega prostovoljstva, kot član pa sodeluje v delovni skupini za pripravo novele zakona o prostovoljstvu, pod okriljem Slovenske filantropije.

Zaradi vseh teh dosežkov in udejstvovanja na številnih področjih Ivana pogosto opišejo kot 100-odstotnega prostovoljca.

Nekaj povsem preprostega Kot nam je povedal, je biti prostovoljec preprosto način življenja. "Tako se mi prepleta zasebno življenje, služba policista in prosti čas. Biti 100-odstotni prostovoljec je povsem preprosto, to, kar počneš v življenju, združiš z dobrimi deli, pomagaš sočloveku in dobra dela deliš z drugimi," je pojasnil in dodal, da je najsrečnejši takrat, ko so drugi zadovoljni z njegovim prostovoljnim delom.

Vse njegove prostovoljske zgodbe se med seboj zelo prepletajo, vse skupaj pa usklajuje z disciplino, redom in dobro organiziranostjo. "Le tako lahko vse svoje aktivnosti prepletam med seboj in jih uspešno vodim," je pojasnil in dodal, da je tudi partnerica prostovoljka in ga podpira pri vseh njegovih aktivnostih. "Bo pa vsekakor manj časa, ko se bo družina povečala."

Podpore je deležen tudi pri policiji, kjer je zaposlen, kot je povedal, pa mu prav izkušnje, ki jih dobi med opravljanjem prostovoljnega dela, zelo koristijo pri opravljanju službe policista.

"Predvsem si moramo pomagati med sabo, ker nam drugače noben drug ne bo pomagal" Vsem tistim, ki morda menijo, da je prostovoljstvo zgolj izguba časa, pa Ivan sporoča, da je zanj prostovoljstvo aktivno preživljanje prostega časa. "Predvsem si moramo pomagati med sabo, ker nam drugače noben drug ne bo pomagal," meni.

Tudi zato je prepričan, da je prostovoljstvo nekaj, kar ga bo spremljalo celotno njegovo življenje. "Enkrat prostovoljec, vedno prostovoljec."